Martin Krpan: Od višine se zvrti – vinilni ponatis

ZKP RTVS, 2026

Piše: Matej Krajnc

Ko Jaka Racman prepeva tvojo pesem v stripu, je jasno, da si prešel v kolektivno pop zavest. Natanko to se je leta 1986 zgodilo s pesmijo in albumom Od višine se zvrti. Odprli smo Mikijev zabavnik, Jaka je pospravljal po vrtu in pel: Od višine se zvrti, la la la la … Pesem je bila takrat že uspešnica, album pa se dandanes posluša kot “best of”; ni pesmi na njem, ki ne bi na nek način ponarodela. Dolga leta je držal rekord najbolj prodajanega rokerskega albuma in kot rokerskega frontmana dokončno ustoličil Vlada Kreslina; v tej inkarnaciji se ga še vedno najraje spominjam.

Bila je tudi televizijska reklama: po vzoru Jugotona je tudi ZKP pripravljala televizijske promocije novih plošč v obliki kratkih reklam; v tej, ki se jo spominjam, je Kreslin pel Je v Šiški še kaj odprtega. Šli smo kupit ploščo in kaseto – ploščo sem obdržal, kaseto podaril sošolcu. Za domače je bila plošča malce preveč glasna, očeta pa, ki je poslušal tudi Azro in Buldožerje, ni bilo več, da bi skupaj tuhtala, kakšen se nama zdi ta novi sound Krpanov. Leta 1982 mi je namreč kupil Bonbonjero, kjer še ni bilo Kreslina, ta se je pojavil na drugem albumu, in tista plošča je imela precej drugačen zvok; bend je takrat prosperiral na jugofestivalih, Od višine se zvrti pa na Pop delavnici, kjer so dobili tretjo nagrado. Nekatere druge pesmi, ki so takrat sodelovale in jih nismo pozabili: Obvezna smer: Srce je popotnik, Gu gu: Ljubil bi se, Wolf: Suženj ritma, Avtomobili: Sama, Majda Arh: Prisegam ti na večnost, Basisti: Od dela se umira, Bazar: Tra-la-la dekle … Kreslin je bil širši javnosti takrat znan kot zmagovalec Popevke 1980 (takrat Dnevi slovenske zabavne glasbe) z Dnevom neskončnih sanj, leta 82 je s Pompetovo popevko Čakam prav tako sodeloval na festivalu, še predtem pa med drugim sodeloval v Horizontu, Izviru in Avanturi. Po uspehu pričujočega albuma je postal eden najvidnejših rokerskih frontmanov, zasedba na plošči pa je bila nekolikanj drugačna od tiste na prvih dveh albumih Krpanov. Ko zdaj brskam po spominu, ugotavljam, da sem svojčas igral ali vsaj na nek način sodeloval z bolj ali manj vsemi; v kleti Frenka Opeke, kitarista Izvira, se je pojavil marsikdo, Sršen je celo skorajda postal redni basist najine tedanje zasedbe Agencija Rokenrol. Klinči, Čuček, Trivič, Kašnar, Doblekar, Čekeliš, Sršen, Pompe, Trobentar … obiskovalci so bili vidni in za mojo generacijo večkrat tudi formativnega značaja.

Iz radijskih zvočnikov se je še skozi vse leto 1987 širilo: Še je čas, Mi nikol ne tarnamo, Njen trenutek prihaja, To ni političen song … Nato sta leta 1988 nekolikanj drugačno zgodbo začela Tomas in Jure, ki sta s Kreslinom naredila Bogove in ovce. Nastop pred Dylanom … Nato solistična Kreslinova kariera, ki je zaradi intenzivnosti in priljubljenosti malce pokopala spomin na bend – pesmi pa so ostale.

Pričujoča plošča je tista, s katero so se Krpani iz novovalovskega preobrazili v rockovski bend in dosegli velik komercialni uspeh. Poleg Pankrtov in Franzev so bili del velikega rokerskega trojčka osemdesetih. Njihov največji album kot vinilka ni bil na voljo od prvega izida – na CD-ju sta pred leti izšla skupaj obe plošči: Višina in Bogovi kot Greatest Hits. Pesmi so šle med evergreene; ko si se v devetdesetih učil kitaro, si moral znati Višino in Čas. Še en preporod je naslovna pesem dosegla s Siddhartino izvedbo, a izvirnik je ostal referenčen. Uspelo mu je ostati rokerska balada, ki pa z aranžmajem izpričuje svoja osemdeseta, ne da bi to zdaj koga posebej motilo ali pa bi zvenela zastarelo. Ponatis na vinilu je zdaj tu in lepo je spet videti, kako so bili vsi ti hiti zloženi na izvirniku. In Kreslinov rokerski glas je ostal eden od najprepoznavnejših vokalov domače rokerske glasbene zgodovine; gol do pasu je skakal po odru in soustvaril pomemben del “tapete” osemdesetih. Tudi kar zadeva besedila. Leta 1986 smo denimo dobili Jožico. Izšla je Zelena je moja dolina. Mango banana (kjer je bila tudi Ljubil bi se). Krpani niso bili zabavnjaški bend, čeprav so imeli velike hite. Treba je bilo poslušati besedilo.

V Šiški je še ostalo nekaj trgovin … in tudi lokalov. Sicer ne živim več tam, se pa sprehajam mimo …