Marijino vnebovzetje – praznik vere, upanja in slavja

Danes kristjani po vsem svetu obeležujejo enega največjih cerkvenih praznikov – Marijino vnebovzetje. Na ta dan verniki praznujejo, da je bila Devica Marija, Jezusova mati, ob koncu svojega zemeljskega življenja vzeta v nebesa. Zbrali se bodo na svečanih procesijah in svetih mašah tekom dneva.

V Sloveniji je praznik Marijinega vnebovzetja dela prost dan. Po cerkvah in romarskih središčih po državi se zbirajo množice ljudi, ki s procesijami, mašami in molitvami počastijo Marijo. Med najbolj znanimi romarskimi kraji so Brezje, Ptujska Gora, Sveta Gora nad Novo Gorico, Zaplaz, Nova Štifta idr. Praznik izraža spoštovanje do Marije in njene edinstvene vloge v zgodovini odrešenja, hkrati pa vernike spominja na obljubo večnega življenja.

Zgodovinsko gledano se je praznovanje Marijinega vnebovzetja začelo že v zgodnjem krščanstvu. Najprej so ga praznovali na Vzhodu. Kasneje se je razširil tudi v zahodno Cerkev, kjer se je do 7. stoletja uveljavil kot pomemben praznik. Katoliška Cerkev je prepričanje o telesnem vnebovzetju Marije dolgo negovala kot del izročila, dokler ga ni papež Pij XII. leta 1950 razglasil za dogmo.

Marijino vnebovzetje – poznano tudi kot veliki šmaren – ni le verski praznik, ampak tudi družinski in skupnostni dogodek. Marsikje je ta dan povezan s koncem poletnih del na kmetijah in z začetkom priprav na jesen. Ljudje se na ta dan pogosto udeležijo slovesnosti, obiščejo domače kraje ali se udeležijo tradicionalnih sejmov, ki spremljajo praznik.

M. G.