Marija Mojca Treven: Na njenem licu ni bilo več smeha, edino solze [4]

Povedal je, da je videl, kako so zapornike, med njimi tudi ata in brata Franca, zvezana skupaj, gnali z gradu dol in jih nalagali na tovornjake. Kam so jih vozili, ni vedel. Ne ata ne brat, čeprav je bil mladoleten, se domov nista vrnila nikoli več. Še danes ne vemo, kje so ju ubili.