ARTICLE AD
Mestni svetniki so v prvi obravnavi lani zavrnili predlog proračuna za leto 2025. O proračunu za leto 2026 pa sploh niso glasovali. Danes so na izredni seji o proračunih za prihodnji dve leti končno glasovali. Mariborski mestni svetniki so sprejeli odloka za proračun v prvi obravnavi za leti 2025 in 2026.
Proračun za leto 2025 je načrtovan v višini 210,4 milijona evrov
Vodja sektorja za proračun, Alenka Tovornik, je predstavila Odlok o proračunu Mestne občine Maribor za leto 2025. Proračun za leto 2025 je načrtovan v višini 210,4 milijona evrov, pri čemer je predvideno zadolževanje pri bankah v višini 24 milijonov evrov.
V okviru proračuna so predvideni številni projekti
Med drugim obnova Langarjeve vile, ureditev parka ob Pekrskem potoku, prenova Gregorčičeve ulice s Trgom generala Maistra ter vzpostavitev polnilnic za električna vozila, hkrati z nakupom novih električnih avtobusov, kombijev in električnega vlaka. Iz mehanizma CTN bodo urejeni historični prehodi, prenovljene zelene in vodne površine v Mestnem parku ter Dravska kolesarska pot, za katero so pridobljena sofinancerska sredstva iz Dogovora za razvoj regij. Nadaljevala se bo ureditev nogometnega igrišča Pobrežje in igrišča pri OŠ Leona Štuklja.
V začetni fazi pa je tudi projekt nabave in obnove zasneževalnega sistema na smučišču Habakuk B. Dela v Narodnem domu in Loretski kapeli bodo stekla v primeru uspeha na že oddanem razpisu. Prav tako je v načrtu novogradnja zdravstvene postaje Tezno, za katero že poteka iskanje izvajalca Financirala pa se bo delno iz lastnih sredstev, delno iz kredita in delno iz državnih sofinancerskih sredstev.
Predvidena so tudi številna vlaganja v šole in vrtce
Načrtovani so občutni dvigi sredstev glede na pretekla leta, pri čemer upamo na čim uspešnejšo realizacijo. Za leto 2025 je za vrtce predvidenih 2,1 milijona evrov, za leto 2026 pa 1,8 milijona evrov. Sredstva za investicijsko vzdrževanje šol bodo letos znašala 1,69 milijona evrov, prihodnje leto pa 1,98 milijona evrov. Za obnovo opreme v vrtcih je v letih 2025 in 2026 načrtovanih po 200.000 evrov. Medtem ko bo za obnovo opreme v šolah letos namenjenih 200.000 evrov, prihodnje leto pa 100.000 evrov.
“Na prihodkovni strani se dejansko ustvarjajo prihodki, ki jih najbrž ne bo ali pa jih z veliko verjetnostjo ne bo, medtem ko se hkrati načrtujejo odhodki, ki pa bodo zagotovo realizirani”
Milan Mikl (SDS) je v imenu stranke med drugim dejal, da jih skrbi stanje cest, saj je postavka znižana za skoraj pol milijona evrov. “Stališče do proračuna za leto 2025 je, da tega proračuna ne bomo podprli – glasovali bomo proti.” Igor Jurišič (Stranka mladih – Zeleni Evrope) se je strinjal s predhodnikom, da so predvidene enormne prodaje. “Na prihodkovni strani se dejansko ustvarjajo prihodki, ki jih najbrž ne bo ali pa jih z veliko verjetnostjo ne bo, medtem ko se hkrati načrtujejo odhodki, ki pa bodo zagotovo realizirani. Kje vidim ključen problem? Proračun je edini dokument, na katerega svetniki ne moremo podati predlogov – prav tako ne moremo predlagati rebalansa. Zato lahko nanj vplivamo zgolj ob njegovem sprejemanju. Če imamo v proračunu pet ali deset dodatnih milijonov prihodkov, ki jih morda ne bo, in na drugi strani odhodke, bo župan tisti, ki bo moral ugotoviti, da nekaj manjka, določiti prioritete in predlagati rebalans. Takrat pa svetniki nimamo pravice razpravljati o čem drugem kot zgolj o tistem, kar je zapisano v rebalansu.”
“Kako bomo kreditno sploh sposobni?”
Lidija Divjak Mirnik (LPR) je dejala: “Menimo, da bo leto 2025 leto preživetja. Sploh glede na to, kaj se dogaja v svetu, vključno z včerajšnjo zgodbo, ki jo je zakuhal Trump. Proračun za leto 2025 je po našem mnenju nerealno načrtovan, proračun za leto 2026 pa celo najvišji v zgodovini mesta. Vsako leto je predvidenih skoraj 24 milijonov evrov zadolževanja, kar je po našem mnenju občutno in absolutno preveč.” Poudarila je, da bodo glasovali proti sprejemu.
Zdravko Luketič (Nova Slovenija – Krščanski demokrati) je prav tako opozoril na zadolževanje: “To predstavlja breme za prihodnje proračune. Potrebna je decentralizacija, ki bo mestnim četrtim in krajevnim skupnostim omogočila večji vpliv na lokalne projekte, da bo mesto finančno in okoljsko prijazno za prebivalce. Oni najbolje vedo, kaj potrebujejo.” Sam je sicer proračun za letos in prihodnje leto podprl.
“Nekateri prihodki so načrtovani popolnoma nerealno”
Vladimira Cokoja (Klub samostojnih svetnikov) je dejala: “Nekateri prihodki so načrtovani popolnoma nerealno. Tukaj ste nas morda celo želeli zavesti, saj načrtujete prihodke na podlagi podatkov, ki smo jih danes prejeli o prodaji osnovnih sredstev, zgradb, prostorov in stavbnih zemljišč. Za leto 2026 načrtujete 12 milijonov evrov, za leto 2026 pa reci in piši celo 25,6 milijona evrov. Zakaj smo skeptični? Ker smo v preteklih proračunih videli načrtovanih 4,7 milijona evrov od prodaje Farmadenta, ki ni bila realizirana, pa se je kljub temu ponovno pojavila.”
Alenka Iskra (SD – Socialni demokrati) je med drugim povedala: “Ob pogledu na to, za kaj bodo porabljena sredstva iz kreditov, je razvidno, da bo veliko teh sredstev namenjenih za investicijsko vzdrževanje šolstva, predšolske vzgoje, ureditev cest itd. Zaskrbljujoče je, da potrebujemo tako veliko zadolževanje za izvedbo nalog, ki bi morale biti financirane iz rednih prihodkov. Seveda poznamo dejstva in stanje podfinanciranosti, Kljub višji povprečnini pa se je s tem težko sprijazniti.”
“Proračun je drzen”
Davorka Pregl (Gibanje Svoboda) se je pridružila vsem, ki jih skrbi zadolževanje, čeprav se zaveda, da je potrebno. Prav tako jih skrbi prodaja zemljišč. “Proračun je drzen. Skrbijo nas predvsem prihodki v letu 2026. Tudi prejšnji proračuni so bili drzni, a nam je prejšnjega uspelo izpeljati zelo dobro. Masterplan ni dorečen – niti finančno, saj je nekaj vključeno v proračun, nekaj pa ne, niti vsebinsko. Kljub temu smo veseli, da ga sploh imamo in da bomo končno lahko urejali ulice. Zaključiti bi morali tudi začete projekte, kot sta Rotovž in Lent.”
“Ali res moramo vse prodati?”
Tatjana Frangež (Levica) je dejala: “Tudi jaz se sprašujem, ali res moramo vse prodati?” Zdi se ji, da se lastnina kar nekako razprodaja: “Nekoliko preveč si to želimo v proračunu. Vendar pa dejstvo, da proračun ni bil sprejet – čeprav je to vaša odgovornost, župan – prinaša kar nekaj težav, predvsem društvom. To je omenil tudi Ciringer – gasilcem, pa tudi kulturnim, socialnim in športnim društvom, ki so čakali na proračun. Na nekaterih področjih se razpisi šele pripravljajo in bodo še čakali. Zato menim, da bo proračun treba sprejeti, saj tako ne morejo delovati.” Proračune je podprla.

Saša Arsenovič, mariborski župan, je dejal, da imajo odgovornost, da delo, ki so ga začeli, tudi izvedejo. “Zahvaljujem se vladi Roberta Goloba, da so posegli v financiranje lokalnih skupnosti in ustanovili nov steber, iz katerega bomo, razen poprečnine, ki je bila povečana glede na lani, prejeli skoraj 11 milijonov evrov letos in 11,5 milijona evrov drugo leto. To so prihodki, za katere novembra nismo vedeli, da bodo. V vmesnem času pa se je zgodila velika sprememba na pozitivno, v smeri dojemanja kakovostne in dostopne gradnje v Evropi.” V nadaljevanju je dodal, da je zdaj velika priložnost, da zgradijo številna stanovanja. “Glede na to, da smo bili pametni in sprejeli OPN, nam to daje veliko priložnost, da poskrbimo za naše občane, da bodo lahko kupovali dostopna, kvalitetna stanovanja. Evropa se zaveda, da imamo 75 odstotkov stanovanjskega fonda, starejšega od leta 1990.”
Komentiral je tudi očitke, da je proračun prenapihnjen: “V letu 2024 smo imeli realizacijo odhodkov skoraj 87 odstotkov in skoraj 95 odstotkov na prihodkovni strani. Pa ste isto govorili, da je prenapihnjen.”
Mariborski mestni svetniki so na koncu le sprejeli odloka za proračun v prvi obravnavi za leti 2025 in 2026. Na 14. izredni seji Mestnega sveta MO Maribor 3. aprila 2025 je sklep podprlo 21 svetnikov, 13 jih je glasovalo proti, medtem ko 11 svetnikov ni glasovalo.
The post Mariborski mestni svetniki sprejeli prvo branje proračunov za 2025 in 2026 appeared first on Lokalec.si.