Mariborska Evita. Muzikal svetovnega formata navdušil tudi ljubljanske Križanke!

2 hours ago 32

Vrhunska režija, izjemen ansambel in orkester ter koreografija in energija, ki občinstva ni pustila ravnodušnega.

Evita je eden najbolj znamenitih in priljubljenih muzikalov vseh časov. Ustvarila sta ga skladatelj Andrew Lloyd Webber in libretist Tim Rice, eden najuspešnejših ustvarjalnih dvojcev v zgodovini glasbenega gledališča. Muzikal, ki je praizvedbo doživel leta 1978 v londonskem Prince Edward Theatre, pripoveduje fascinantno zgodbo o argentinski prvi dami Evi Perón, ženski, ki se je iz skromnih začetkov z neizmerno ambicijo, karizmo in politično spretnostjo povzpela med najvplivnejše osebnosti 20. stoletja. Bila je igralka, plesalka, govorka, humanitarka in izjemno vplivna politična osebnost, ki je pri komaj triintridesetih umrla zaradi posledic hude bolezni, a je kljub temu postala simbol, ki še danes razdvaja javnost. Za ene je bila zaščitnica revnih in glas ljudstva, za druge spretna politična manipulantka, zato ostaja ena najbolj občudovanih in hkrati najbolj kontroverznih zgodovinskih osebnosti.

Sabina Cvilak in Mike Sterling.

Evita je premiero v produkciji Opere SNG Maribor doživela 10. oktobra 2025 v Dvorani Ondine Otta Klasinc. Po uspešnem mariborskem nizu predstav jo je letošnje poletje na program uvrstil tudi 74. Festival Ljubljana, kjer sem si njeno izvedbo ogledala 6. julija 2026 na razprodanem prizorišču ljubljanskih Križank. Že pred začetkom je bilo med občinstvom čutiti veliko pričakovanje, saj je mariborska uprizoritev po premieri naletela na zelo pozitiven odziv tako strokovne kot širše javnosti. Po ogledu lahko brez zadržkov zapišem, da predstava visoka pričakovanja upraviči.

Zanimivo je, da Evita sprva sploh ni nastala kot gledališka predstava. Leta 1976 je najprej izšel konceptualni album, na katerem je Evo Perón interpretirala Julie Covington. Izjemen uspeh albuma je pripeljal do odrske premiere na londonskem West Endu, leto pozneje pa še do broadwayske produkcije. Muzikal je prejel nagrado Laurence Olivier, broadwayska postavitev pa še Tony Award za najboljši muzikal kot prvi britanski muzikal v zgodovini. Leta 1996 je sledila znamenita filmska priredba z Madonno v vlogi Eve Perón, Antoniem Banderasom kot Chejem in Jonathanom Pryceom kot Juanom Perónom. Za pesem You Must Love Me, napisano posebej za film, sta Webber in Rice prejela oskarja za najboljšo izvirno filmsko pesem.


Glasba v Eviti velja za eno najizvirnejših stvaritev Andrewa Lloyda Webbra, ki predstavlja enega najuspešnejših in najvplivnejših skladateljev glasbenega gledališča vseh časov. Britanski skladatelj je avtor številnih legendarnih muzikalov, med katerimi so Jesus Christ Superstar, Cats, The Phantom of the Opera, Sunset Boulevard in Evita. Za svoje ustvarjanje je prejel številne najvišje umetniške nagrade, med njimi oskarja, grammyja, emmyja, zlati globus, več nagrad Tony in Olivier. Webber v Eviti mojstrsko prepleta simfonično orkestracijo, rock opero in latinskoameriške glasbene vplive, kot so tango, rumba, salsa in paso doble. Ta slogovno raznolika in zvočno bogata partitura ne ustvarja le pristnega argentinskega vzdušja, temveč odseva tudi razkošje javnega življenja, politično napetost in notranjo razklanost glavne junakinje. Muzikal zaznamujejo številne glasbene uspešnice, ki so tudi skoraj pet desetletij po nastanku ostale prepoznavne med občinstvom po vsem svetu. Med njimi posebno mesto zavzema legendarna Don’t Cry for Me Argentina, ki ni le ena najbolj znamenitih skladb v zgodovini muzikala, temveč tudi osrednji glasbeni motiv predstave. V različnih glasbenih in dramaturških različicah se večkrat vrača skozi dogajanje ter simbolično spremlja Evitin vzpon, politično moč in tragični zaton.


Mariborska uprizoritev predstavlja pomemben dosežek slovenskega glasbenega gledališča, saj je nastala po pridobitvi licence družbe The Really Useful Group Ltd., ki zelo redko odobri nove postavitve Webbrovih muzikalov. Poleg visokih produkcijskih in izvedbenih standardov je bil eden ključnih pogojev tudi priprava povsem izvirne režijske zasnove, ki ne bi posnemala znamenitih uprizoritev z londonskega West Enda ali Broadwaya. Režiserka Svetlana Dramlić je ta izziv uresničila z vizualno sodobno in avtorsko prepoznavno interpretacijo, ki ob glasbenem vodstvu Patrika Grebla in izvrstni Sabini Cvilak v naslovni vlogi razvija lastno umetniško poetiko.

Lucija Krašovec


Svetlana Dramlić, ki poleg režije podpisuje tudi oblikovanje projekcij in svetlobno podobo predstave, izhaja iz baletnega, filmskega in televizijskega okolja. Po baletnem šolanju se je posvetila filmski in televizijski režiji ter montaži, njene bogate mednarodne izkušnje pa se odražajo v premišljeni vizualni estetiki uprizoritve, kjer se gledališče organsko prepleta s filmom in sodobnimi multimedijskimi rešitvami. Dramaturginja Biserka Fortuna zgodbo o Evi Perón oblikuje kot večplastno pripoved, v kateri se zgodovinska dejstva, politični komentar in gledališki spektakel prepričljivo prepletajo. Ena izmed posebnosti muzikala Evita je njegova dramaturška zgradba. Dogajanje se začne z Evitino smrtjo, nato pa se gledalec skozi retrospektivno pripoved vrača h ključnim trenutkom njenega življenja. Vodnik skozi zgodbo ni Evita, temveč Che, simbolični opazovalec, glas ljudstva in kritične distance, ki dogajanje pogosto ironizira ter gledalca spodbuja, naj si o Eviti ustvari lastno mnenje.

Sergije Lugovski


Dirigent Patrik Greblo že vrsto let pomembno soustvarja slovenski glasbeno gledališki prostor kot dirigent, skladatelj in aranžer ter velja za enega najboljših poznavalcev muzikala pri nas. Kot glasbeni vodja številnih uspešnih projektov s svojo izkušenostjo povezuje orkester, soliste, zbor in odrsko dogajanje v enotno glasbeno celoto. Pod njegovo taktirko je Simfonični orkester SNG Maribor s koncertno mojstrico Oksano Pečeny z veliko muzikalnostjo in tehnično zanesljivostjo poustvaril bogato Webbrovo partituro. Občutena dinamika, natančno oblikovani glasbeni kontrasti in tesna povezanost z odrskim dogajanjem so pomembno prispevali k čustveni prepričljivosti uprizoritve.
Ob vstopanju občinstva na odprto prizorišče je za uvodno atmosfero poskrbel plesni par z izvajanjem argentinskega tanga. Potopljena v svoj plesni svet, brez neposredne interakcije z obiskovalci, sta plesalca z zadržano eleganco in tenkočutnimi gibi ustvarila intimno vzdušje, ki je gledalca že pred začetkom predstave prestavilo v Argentino prve polovice 20. stoletja. Tango se je rodil na ulicah pristaniške četrti La Boca v Buenos Airesu ter se skozi desetletja razvil v kulturni simbol Argentine, ki ga danes sprejemajo vse družbene plasti in ostaja pomemben del njene identitete. Uvodni tango tako ni zgolj folklorni okras, temveč gledalca že pred začetkom zgodbe potopi v kulturni in družbeni prostor, iz katerega je zrasla tudi Evitina življenjska pot.


Posebno mesto v uprizoritvi ima tudi zbor Opere SNG Maribor pod vodstvom Zsuzse Budavari Novak. Režijska zasnova ga skozi celotno predstavo umešča na dvignjeno ploščad ob Simfoničnem orkestru SNG Maribor, kjer ostaja prisoten ves čas dogajanja. Ko ne sodeluje aktivno pri dogajanju, se umakne v sedeč položaj in skoraj neopazno spremlja razvoj zgodbe, ob pevskih nastopih pa navduši z zvočno homogenostjo, natančno intonacijo in izrazno prepričljivostjo.


Pomembno vlogo v uprizoritvi ima baletni ansambel, ki je večino časa prisoten v dogajanju kot del argentinskega ljudstva, hkrati pa v posameznih prizorih prevzame tudi simbolno funkcijo ter z gibom odslikava notranja čustvena stanja protagonistov in odnose med njimi. To se izrazito pokaže že v prvi večji skupinski sceni, kjer plesalci zaživijo v dinamični skupinski koreografiji. Čeprav je koreografska zasnova v veliki meri grajena na plesnih parih, ti ne ostajajo ves čas ujeti v duetno formo, temveč se organsko razdružujejo in ponovno povezujejo v raznolike skupinske formacije. Takšna zasnova koreografiji daje živost, pretočnost in občutek spontane družbene dinamike, baletni ansambel pa daleč preseže vlogo odrskega ozadja ter postane nosilec kolektivne zavesti argentinskega naroda.


Koreografijo podpisuje Tetiana Svetlična, diplomantka Kijevske državne koreografske šole, ki je po plesni karieri v Ukrajini od leta 2010 članica Baleta SNG Maribor in ustvarjalka številnih solističnih vlog klasičnega ter sodobnega repertoarja. Njena izrazita klasična baletna podlaga se odraža v natančno oblikovanem gibu, čistih linijah in premišljeni odrski kompoziciji, ki tudi v okviru glasbenega gledališča ohranja eleganco baletnega izraza. Njena koreografija prepleta elemente klasičnega baleta, sodobnega odrskega giba in estetike glasbenega gledališča ter baletni ansambel, zbor in soliste povezuje v enovito odrsko pripoved.
Posebej velja izpostaviti koreografsko pripravo zbora in pevskih solistov. Zbor ni imel zgolj tradicionalne pevske funkcije, temveč je v številnih prizorih aktivno sodeloval tudi v odrskem gibanju, pogosto skupaj z baletnim ansamblom. Čeprav je bila koreografija prilagojena njihovim gibalnim zmožnostim, je ostala zahtevna tako z vidika koordinacije kot hkratnega pevskega izvajanja, zboristi pa so svojo nalogo opravili zanesljivo in prepričljivo.
Tudi pevski solisti niso bili zgolj vokalni interpreti, temveč enakovredni soustvarjalci odrskega dogajanja. Poleg gibalne zasnove Tetiane Svetlične, ki je zaznamovala večino njihovih odrskih prizorov, sta za avtentične elemente argentinskega tanga poskrbela Aleksander Golob in Tjaša Bobek. Njune koreografske sekvence niso delovale kot samostojni plesni vložki, temveč so se organsko vključevale v celotno koreografsko zasnovo predstave. Solisti so jih izvedli stilsko in glasbeno prepričljivo, kar je pomembno prispevalo k avtentičnemu vzdušju Argentine v času vzpona Eve Perón.

Sergije Lugovski


Vlogo skrivnostnega pripovedovalca Cheja interpretira Sergije Lugovski, ki ga slovensko občinstvo najbolje pozna kot člana priljubljene glasbene skupine Modrijani. V muzikalu Evita se predstavlja v svoji doslej najzahtevnejši gledališki vlogi, saj Che ni le pripovedovalec zgodbe, temveč tudi njen kritični komentator in glas ljudstva. Vloga zahteva izjemno usklajenost pevske interpretacije, dramske igre in izrazite odrske prezence. Lugovski je s svojo interpretacijo nedvomno eden največjih adutov mariborske uprizoritve. Z močnim, jasnim in izrazno prepričljivim glasom suvereno vodi gledalca skozi zgodbo, ob tem pa z naravno karizmo, sproščeno igro in izjemno odrsko prezenco že ob vsakem prihodu na oder pritegne pozornost občinstva. Njegov Che ni zgolj pripovedovalec, temveč enakovreden nosilec dramaturškega loka predstave, ki z ironijo, humorjem in kritično distanco pomembno oblikuje gledalčev odnos do dogajanja. S svojo celovito interpretacijo je ustvaril enega najbolj prepričljivih likov predstave in hkrati potrdil, da premore izjemen gledališki talent. Njegova nadaljnja umetniška pot bo zato vsekakor vredna pozornosti.

Mara Zoran

Ob njem se že v uvodnem prizoru pojavi tudi simbolni lik Male Evite, ki po objavi njene smrti gledalca popelje v retrospektivno pripoved o njenem življenju. Krhka deklica predstavlja most med življenjem in smrtjo ter pooseblja nedolžnost Eve, kakršna je bila še pred vrtincem slave, politike in oblasti. Mara Zoran v tej kratki, a pomenljivi vlogi prepriča z nežno odrsko prezenco, njena kratka solistična pevska sekvenca pa kljub mladosti zazveni jasno, zvonko in samozavestno tudi ob spremljavi orkestra ter nakaže lep pevski potencial. Po simbolnem uvodu z Malo Evito pred gledalcem zaživi odrasla Eva Perón v interpretaciji ene najuglednejših slovenskih sopranistk Sabine Cvilak. Njena bogata kariera jo je popeljala na številne evropske in svetovne operne hiše, vloga Evite pa zanjo predstavlja poseben umetniški izziv, saj zahteva združitev vrhunske operne vokalne tehnike z igralsko prepričljivostjo in občutkom za slog muzikala. Cvilakova tudi tokrat potrjuje, da sodi v sam vrh slovenskega opernega poustvarjanja. Z izjemno vokalno interpretacijo suvereno prehaja med liričnimi in dramatičnimi glasbenimi trenutki ter z glasom prepričljivo sledi čustvenemu razvoju naslovne junakinje. Enako prepričljiva je tudi njena odrska prezenca, saj Evo Perón prikaže kot izjemno karizmatično osebnost, ki z odločnostjo, ambicioznostjo in neustavljivo energijo postopoma osvaja politični vrh Argentine. Tudi po zaslugi dovršene kostumografije Jerneje Podbevšek Zhembrovskyy gledalec spremlja njeno postopno preobrazbo – od mlade provincialke, ki išče pot v Buenos Aires, prek samozavestne in vplivne prve dame do tragične junakinje, ki kljub hudi bolezni vse do zadnjih trenutkov ostaja zvesta svojim političnim idealom in želji pomagati argentinskemu ljudstvu. Njena interpretacija Eve Perón ni bila zgolj vrhunski pevski dosežek, temveč celovita odrska kreacija, ki je zaznamovala celotno uprizoritev.

Njeno odrsko partnerstvo z Juanom Perónom prepričljivo soustvarja priznani britanski pevec in igralec Mike Sterling, eden najvidnejših izvajalcev londonskega West Enda. Mednarodno prepoznavnost je dosegel z glavnimi vlogami v muzikalih The

Read Entire Article