Manj vsebin, več znanja: prvi pogovor o tem, kaj naj šola nauči

Na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in mladino se je začel pogovor, ki bo določal, kakšna bo slovenska šola v prihodnjih letih. Prvega strokovnega posveta z naslovom Znanje v središču šole se je udeležilo 50 ljudi iz vrtcev, osnovnih in srednjih šol, gimnazij, dijaških domov, višjih strokovnih šol, združenj ravnateljev, pedagoških društev, Zveze aktivov svetov staršev, Strokovnega sveta za reformo ter učiteljev in drugih, ki šolo poznajo iz prakse.

Udeležence je pozdravil minister dr. Borut Rončević.

Pogovor je moderirala Maja Krušič Šega, dva vsebinska sklopa sta vodili državna sekretarka mag. Mojca Škrinjar in mag. Mateja Urbančič Jelovšek, v. d. generalnega direktorja Direktorata za predšolsko vzgojo in osnovno šolstvo.

V prvem delu je šlo za učne načrte: kako jih zgraditi, kaj naj bo v njih in kako jasno povedati, kaj naj učenec ali dijak ob koncu etape zna. V drugem za predmetnik, povezovanje vsebin in kritično mišljenje. Namen ni bil še en krog splošnih ocen, ampak konkretni predlogi.

“Razprava je bila vsebinska in odprta. Energija je bila čudovita, zavzetost izjemna. Dotaknili smo se teme, ki zanima večino Slovenk in Slovencev,” je po posvetu dejala mag. Mojca Škrinjar.

Med tistimi, ki so po srečanju povzeli poudarke, je bil tudi Borut Stojilković, ravnatelj Osnovne šole Gornji Grad. Strinjali so se, da potrebujemo dogovor o tem, kaj družba in država pričakujeta ter kaj naj otroci in mladi ob koncu posamezne stopnje znajo in zmorejo. (Posnetek)

“Znanje ni kopičenje vsebin, ampak presojanje in uporaba informacij ter oblikovanje argumentov. To je osnova kritičnega mišljenja. Če želimo takšno šolo, mora imeti učitelj čas za pripravo, poglobljeno delo, pedagoško ustvarjanje, varnost in strokovno avtonomijo. Številka ena pri vsem tem je bralna pismenost,” je poudaril.

M. D.