Maksimilijanova umetniška dela spet doma

Nadvojvoda Ferdinand Maksimilijan I. Habsburško-Lotarinški, ki je sredi 19. stoletja dal postaviti Miramarski grad, ni bil le ljubitelj znanosti, potovanj, botanike in fotografije, ampak tudi eklektičen zbiratelj. S temi besedami so včeraj v grajski dvorani, ki se imenuje Rosa dei Venti, odprli razstavo z naslovom Vrnitev. Maksimilijanova umetniška dela so spet del miramarske zbirke, v sklopu katere so ponovno na ogled štiri slike, ki so jih leta 2001 odnesli z gradu in jih shranili v depoje palače Economo, v kateri domuje Deželni zavod za varovanje kulturne dediščine.

Postopek vračanja umetnin iz srede 17. stoletja je na začetku letošnjega leta sprožila direktorica Miramarskega muzeja Andreina Contessa, ki že od začetka svojega delovanja v tem muzeju vzporedno z zgodovinsko podaja tudi tisto manj znano naracijo Maksimilijana in Šarlote Belgijske. Contessa se je včeraj osebno zahvalila direktorici Deželnega zavoda za varstvo kulturne dediščine Valentini Minosi, ki je zaslužna, da so se štiri slike vrnile domov.

Več o teh je na včerajšnjem srečanju z novinarji povedala umetnostna zgodovinarka Alice Cavinato. Povedala je, da je nadvojvoda Maksimilijan začel zbirati umetniška dela že kot mladenič. Umetnine je kupoval v starinarnicah in tudi preko drugih kanalov, je dejala umetnostna zgodovinarka in opisala štiri platna, ki so se vrnila v Miramarski grad. Ena slika je delo Bernarda Strozzija (La testa di Vecchia), ena pa je domnevno delo Jacopa Bassanija (Ritratto d’uomo). Ostali dve platni, ki sta del umetniška ciklusa o petih čutih, pa sta delo nemškega umetnika Johanna Heinricha Schönfelda (Il gusto in L’odorato).

Več v današnjem (sredinem) Primorskem dnevniku.