Majhne hiše

V zadnjih letih se je po zahodnem svetu začela pojavljati oblika bivanja v majhnih, včasih mobilnih hišah (Tiny Houses), ki se ne osredotočajo na razkošje, temveč pokrivajo nujnejše potrebe za posameznikovo življenje. Po velikosti in funkciji se te strukture približujejo preprostim primitivnim kočam, o katerih je več arhitektov v zgodovini razmišljalo kot o izvoru arhitekture. Trend majhnih hiš, ki je postal priljubljen na Youtubu, lahko dojamemo tudi kot posledico negotovih družbenih razmer in za navadne smrtnike nedosegljivega nepremičninskega trga. Vendar se tu lahko vprašamo – ali pomeni bivanje na manj kvadratnih metrih res slabšo kakovost življenja?

Majhne hiše, o katerih govorimo, ne stojijo sredi mesta, temveč pogosto v naravnem okolju, kar je ena od njihovih očitnih prednosti. Med ljudmi, ki se odločajo za takšna bivališča, je mogoče najti mlade, ki si zaradi visokih cen hiše ali stanovanja ne morejo privoščiti, starejše, ki bi radi pokoj preživeli v naravi, pa tudi ljudi srednjih let in družine, ki jih poleg očitnih finančnih prednosti pritegne tudi preprostejši življenjski slog. Torej ne gre vedno le za izhod v sili, temveč ima takšno bivanje tudi nekatere prednosti.

Ali lahko majhne hiše zagotavljajo večjo kakovost življenja?

Zaradi prostorskih omejitev večina ljudi, ki živi v teh hiškah, teži k minimalizmu. To je lahko za posameznika ovira ali prednost, načeloma pa je bivanje z manj nakopičenimi stvarmi preprostejše.   

Ena od očitnih prednosti manjših hiš je to, da je hiša z manj kvadratnimi metri cenejša, z vidika skrbi za okolje pa je tudi bolj ekološka. Za izgradnjo manjše hiške je potrebnega manj materiala z utelešeno energijo, zaradi manjše kvadrature pa je tudi bolj ekonomična pri porabi energentov. Ustvari manj zazidane (degradirane) površine v naravnem okolju, ki je ranljivo in omejeno.

Hkrati je zaradi manjše površine za vzdrževanje objekta (čiščenje, obnovo …) potrebno vložiti manj truda. Zaradi manjšega merila so prostori v hiški bolj povezani z naravo. Prisotnost naravnega okolja in preprostost obvladljivega in cenejšega bivališča pa pomeni tudi odmik od velikega dela sodobnega stresa.

Prostori in oprema so v manjših bivališčih zasnovani premišljeno in večfunkcijsko, prilagojeni življenjskemu slogu posameznika. Omejeni prostor izkoristijo učinkovito in kreativno. Ali ne gre tu za ključni arhitekturni razmislek? Omejitve lahko v arhitekturi predstavljajo zanimiv izziv.

Studio MIKA: Velikodušen ambient na 65 m²

Novogradnja iz naravnih materialov nadomešča staro kmečko hišo, ki zaradi slabega stanja ni bila primerna za obnovo.

Studio MIKA: Majhno merilo, velikodušen ambient

Bivališče na 25 m² v nekdanji drvarnici

Arhitektka Sanja Premrn je v Ajdovščini prenovila objekt, ki je služil shranjevanju, v bivalno enoto, ki omogoča spanje, kuhanje in delo.

Sanja Premrn: Najmanjša hiša

Preša ali hiša?

Arhitekta Matevž Granda in Aleksander Brezlan sta okrog stare stiskalnice grozdja rekonstruirala objekt, v katerem se je nahajala. Kljub temu da ta zajema skoraj polovico hiše, ta na 61 m² sočasno omogoča bivanje dveh oseb.

Aleksander Brezlan, Matevž Granda: Kalas Contemporary

Hiša za štiričlansko družino
Arhitekt Jernej Markelj je razvil prefabriciran model hiše, ki omogoča bivanje štiričlanske družine na 72 m² v naravnem, lesenem ambientu.

Jernej Markelj, AaJM+: Hiša Krasna

Tradicionalna dolenjska zidanica

Arhitekta studia MIKA sta s prenovo ‘odprla’ nekdaj temačni in utesnjeni notranji prostor zidanice in tako omogočila prijetno bivanje ene osebe z občasnimi gosti na 58 m².

Studio Mika: Zidanica za sodobni čas

Pripravila: Nina Dolar

Naročite se na tiskano revijo Outsider in omogočite naše delo. Hvala!