MAJA GROŠELJ – PO 40-EM SE ŽIVLJENJE ŠE NE KONČA …

SE PA ZAKOMPLICIRA … (NO VSAJ MENI SE JE)

Maja Grošelj je pri Založbi knjig Kulturnega centra Maribor v Zbirki Sprejeto objavila svoj knjižni prvenec z nekoliko daljšim naslovom, in sicer Po 40-em se življenje še ne konča … se pa zakomplicira … (no vsaj meni se je). Knjiga je izšla z letnico 2025, grafično jo je zasnoval Romeo Štrakl, oblikovanje in prelom je opravil Jakec Hrženjak, slika na naslovnici je iz avtoričinega arhiva.

Maja Grošelj v svojem delu povezuje dva vidika: prispevek k spodbujanju osebne rasti in izpoved o dogajanju v lastnem življenju. Avtorica je diplomirala na Visoki šoli za zdravstvo, smer terapija in opravlja delo na šoli za otroke s posebnimi potrebami, že vrsto let pa je v njej zorela zamisel, da bi napisala knjigo. In zdaj se je to tudi zgodilo. V knjižnem prvencu želi svoje bralke in bralce (s poševnico ves čas navaja oba spola) spodbujati, da bi življenje vzeli v svoje roke, se posvetili sami sebi in nemenili čas za vse tisto, kar jih bo osrečilo in s čimer bodo zmogli prenašati zavedanje o minljivosti.

Maja Grošelj: PO 40-EM SE ŽIVLJENJE ŠE NE KONČA… se pa zakomplicira… (no vsaj meni se je),
Založba knjig Kulturni center Maribor, zbirka Sprejeto 076, število strani 115, leto izida 2025

Maja Grošelj pravi, da je treba po približno štiridesetem letu starosti spremeniti pogled na svet, prisluhniti sebi, si zase vzeti čas, narediti čim več ter se predati stvarem, ki prinašajo veselje. Pisateljica se je poglobila v številna dela o osebni rasti in zdaj skuša uresničevati pomembna spoznanja, s katerimi se je seznanila, ter hkrati ostati zvesta sama sebi. Verjame, da je sreča na strani pogumnih in da je z zavestnim prizadevanjem mogoče premagati še tako velike težave in odstraniti ovire, ki se jim postavljajo na pot. Pri vsem tem mora ostati intelektualno in telesno čim bolj dejavna ter skrbeti za svoje zdravje.

Avtorica razgrne svojo življenjsko zgodbo. Že kot študentka je rodila otroka, doživela odhod otrokovega očeta in postala mati samohranilka, svoji hčerki mama in oče obenem. Tudi sama je doživela življenje brez očeta, saj je bil njen oče alkoholik in odmaknjen od družine. Ko je umrl, ni ničesar občutila, pozneje pa jo je večkrat zabolelo pri srcu, češ da bi ji lahko bilo dano tudi drugačno življenje, polno očetove topline in razumevanja. V spominu ji je ostal neprijeten dogodek: ko ji je bilo tri ali štiri leta, je oče ustavil avto, jo vzel iz njega in jo prepustil sami sebi. Čeprav se je to zgodilo v zgodnjem otroštvu, je doživetje v njej zapustilo sledove. Občutljiva je in ranljiva, različni nepričakovani položaji in zapleti se je močno dotaknejo, tako povodenj, ki ji uniči dom, kot tudi sum, da je resno zbolela. Vse se izteče srečno, da pa se to zgodi, se mora nadvse potruditi. Velikokrat se ni mogoče ubraniti solz.

Maja Grošelj: PO 40-EM SE ŽIVLJENJE ŠE NE KONČA… se pa zakomplicira… (no vsaj meni se je),
Založba knjig Kulturni center Maribor, zbirka Sprejeto 076, število strani 115, leto izida 2025

Ne preostane ji nič drugega, kot da se po neuspešni ljubezenski zvezi z narcisoidnim moškim pobere in zaživi na novo. Želela si je zvestega, zanesljivega, odgovornega in spoštljivega moškega s smislom za humor, bogataš, ki ji je prekrižal življenje in se začasno znašel na njeni življenjski poti, pa je bil čisto drugačen. Začasno ji je odvzel človeško ceno in jo prizadel, toda čas celi rane, za dežjem posije sonce in spet je vsa celovita in pripravljena na življenjske izzive. Ob strani ji stojijo odrasla hčerka, brat in prijateljice. Na spletu ima veliko sledilk in sledilcev, zlobnim in zlonamernim ljudem se zna umakniti ali se jih izogibati. Zaupa učinkovitosti alternativnih postopkov, načrtno ohranja pozitivno mišljenje in optimizem. Mir išče v naravi, se zdravo prehranjuje ter iz svojega življenja sproti odstranjuje nepotrebne in odvečne predmete.

Svoje bralke in bralce nagovarja neposredno. Prišla je v srednja leta, v življenju se ji je marsikaj zapletlo, toda trdno verjame, da je mogoče najti notranjo moč in skoraj vse postaviti na pravo mesto. Njeno pisanje je predvsem oblika terapije, vsekakor pa je nadarjena tudi za kako drugo zvrst. Včasih dvomi o sebi, toda: »Že to, da sem sedaj zbrala pogum in začela pisati knjigo, je veliko. Ponosna sem sama nase. Prepričana sem, da bom tudi druge stvari razrešila sama s seboj.« (str. 49) Maja Grošelj živi v lepi vasici Cerklje na Gorenjskem, rada pa se odpravi tudi na počitnice ob reki Kolpi. Vesolju se zmore zahvaliti za vse tisto, kar ji je bilo dano, pri tem ohranja upanje in zagotovo ji bo življenje prineslo še veliko dobrega in lepega.

Marija Švajncer