
Mest na grajskem stolpu pri Svetem Justu ni bilo dovolj za vse, ki so želeli danes občudovati sončni mrk. Več kot 500 ljudi je čakalo v vrsti, do cilja jih je prišla manj kot polovica. Kaj šele, da bi bilo dovolj zaščitnih očal, ki filtrirajo sončno svetlobo, da do očesa pride le stotisočinka Sončeve svetlobe.
Prvi od številnih jubilejnih dogodkov ob 40-letnici društva Circolo culturale astrofili Trieste je bil prava senzacija. Dvesto »srečnežev« je občudovalo sončni spektakel, kakršnega še desetletja ne bomo videli. Nekaj je bilo tudi slabe krvi in napetih živcev, številni so se pritoževali nad omejenim številom obiskovalcev in se prerekali, kdo si bo zagotovil očala za opazovanje Sonca. Kdor ni dobil mesta na grajskem stolpu, je Sonce opazoval izpod gradu, množice radovednežev pa so se zgrnile tudi drugam, na primer na tržaško nabrežje in Obalno cesto.
Spektakel se je pričel nekaj pred 19.30. Kdor ni imel ustreznih očal, je gledal skozi posebej močne leče za varjenje ali v Sonce kukal skozi tri teleskope s posebnimi filtri, podobnimi aluminijasti foliji. Obenem so svetlobo iz enega od teleskopov projektirali na bel kartonček, kjer je bilo lepo videti polmesec, ki je prekrival našo največjo zvezdo. Obiskovalci so ubogali predsednika društva Muzia Bobbia, ki jim je velel, naj v Sonce ne gledajo s prostim očesom, sicer tvegajo poškodbe očesne mrežnice in slepoto. Vrhunec mrka je bil tik pred sončnim zahodom, okrog 20.15, ko je Luna prekrila več kot 90 odstotkov zvezde, zadnji sončni žarki pa so se ob melodiji saksofona Marca Castella odbijali na gladini Tržaškega zaliva.

2 hours ago
22












English (US)