Lucijan Fižuleto: »Rokomet me je prevzel.«

Naš tokratni gost rubrike Pod kožo smo vsi… je uspešen slovenski rokometaš Lucijan Fižuleto, ki sem ga spoznal v Dalmaciji. Blizu Zadra, kjer vsako leto letuje. Z Zadrom je zelo povezan, saj je bil njegov oče Hrvoje Fižuleto rojen v Zadru, kjer je tudi živel, dokler se ni preselil v Celje, kjer si je ustvaril družino. Tako kot njegov oče, ki je bil udeleženec olimpijskih iger v Los Angelesu leta 1984 v skoku v višini, in mama, ki je bila tudi skakalka v višino, je tudi Lucijan športnik. A ne atlet, kot bi kdo pričakoval. Po poklicu je sicer ekonomski tehnik, a je vso poklicno kariero preživel in jo še živi kot uspešen rokometaš. Z ženo Tinkaro imata tri let staro Lori, njun sin Luk pa šteje slabega pol leta starosti. Z družino živi v avstrijskem Linzu.

Lucijanova družina. Vir slike: osebni arhiv LF.

Katera je vaša najlepša lastnost?

Srčnost.

Kaj je vaša slabost?

Sem samosvoj, trmast.

Kdo je vaš vzornik / vzornica in zakaj?

Kentin Mahé, francoski rokometaš, ki trenutno igra v nemški bundesligi. Vrsto let je bil član francoske reprezentance in z njimi je osvojil vse možne medalje in prvenstva. Igral je v velikih evropskih klubih kot so Flensburg in Veszprem, trenutno je v Gumersbachu. Vzornik mi je, ker imava precej podobni postavi, višino in težo ter sva podobnega rokometnega stila.

Kdaj ste bili v življenju najsrečnejši?

Zdaj, ker imam najboljšo družino, ki si jo človek lahko zaželi.

Kaj vas je v življenju najbolj prizadelo ali razočaralo?

Ko sem podpisal za Tatran Presov na Slovaškem, sem mislil, da bom naredil korak naprej v svoji karieri. A sem hitro ugotovil, da ni vse tako kot na televiziji. Športno klub ni bil na nivoju, kot sem upal, da bo, in ljudje v njem so bili izredno zlagani.

Ali pa sem malce razočaran, če se pošalim, ker zdaj, ko imam družino, ne morem več igrati video igric.

Kdaj in kje ste izgubili nedolžnost?

Z veseljem bi vam povedal kaj več, vendar sem bil tistega večera rahlo vinjen.

Najljubša knjiga, najljubša glasbena skupina ali glasbenik in naj film ali odrska predstava?

Najljubša knjiga je Assassin’s Creed, glasbena skupina Linkin Park, film pa Lord of the rings: The two towers.

Najboljši igralec MVP 2019. Vir slike: osebni arhiv LF.

Katera jed in pijača sta vam najljubši in katero jed sami radi pripravite?

Iskreno nimam najljubše jedi. Obožujem štruklje, njoke, ocvrte jedi, pico, burgerje, te bi dal v ožje izbore.

Sam najrajši pripravim lepo postreženo skledo čipsa in mix smokija (ha, ha…). Žal ne kuham totalno nič. To je nekaj, kar moram popraviti.

Vaš najljubši praznik je…

Najljubši praznik je božič, ko se lepo cela družina zbere. V tem prazničnem vzdušju je res posebno in iskreno. Športniki drugih praznikov skoraj ne poznamo, ker se trenira in igra tudi v prazničnih dneh. V močnejših ligah se še ob božiču igra.

Električni paneli, drva in premog ali jedrska elektrarna in zakaj?

Drva. Zato ker sem bol staromoden. Rad se zberem ob dobri družbi in pivu, ko je treba drva zlagat. Bom pa lažje odgovoril, ko bom imel čez par let tudi sam hišo (ha, ha).

Največja nevarnost, ki grozi našemu planetu in rešitev?

Uf, teh je danes veliko, vsaj tako pravijo. Meni ni všeč, kaj ljudje danes cenijo in v kaj se naši otroci spreminjajo in kdo ali kaj na njih vpliva z vsem tem tehnološkim napredkom.

Če bi lahko, kaj bi v Sloveniji / na svetu spremenili?

Da ne bi bilo bolnih ljudi in da bi bili vsi enaki. To še posebej zdaj „zastopim“, ko imam svoje otroke in vem, kako pomembno je zdravje.

Za vami je uspešna rokometna kariera, ki je v polnem razmahu. Igrali ste za Pivovarno Laško, Branik Maribor, UHK Krems Avstrija, Tatran Prešov Slovaška in HC Linz AG Avstrija, kjer ste že od leta 2021. Zdaj z družino. Igrali ste tudi za kadetske in mladinske selekcije slovenske reprezentance. Vaš oče Hrvoje Fižuleto, ki je na Olimpijskih igrah leta 1984 zastopal jugoslovansko reprezentanco, ima v skoku v višino osebni rekord 226. Kako to, da niste tako kot oče pristali v atletiki? Zakaj ste se določili za rokomet? Kaj je vaš največji rokometni uspeh?

Celje je rokometno mesto, zato se ni bilo težko odločiti zanj. Začel sem trenirat pri desetih letih, zastopal sem vse kadetske kot mladinske slovenske kategorije. Z 19 leti so me prvič posodili v Sevnico, kjer se je igrala prva liga. Tam sem igral dve leti, nato sem se vrnil v prvo ekipo Celja, kjer sem tudi odigral dve sezoni, nato je sledila posoja v Maribor, kjer sem preživel pol leta. Po neuspelem poskusu v Mariboru sem prvič odšel v sosedno Avstrijo. Prvi klub je bil Bruck an der Mur, kjer sem odigral eno leto, nato sta sledili dve leti igranja za Krems, nato za eno leto selitev na Slovaško v Tatran Presov ter vrnitev v Avstrijo v HC Linz AG, kjer še danes igram. Res je, moj oče je bil vrhunski atlet in je dosegel v času športne kariere res izjemne dosežke, ampak sam enostavno nisem mogel brez žoge. V nogometu sem bil slab, v košarki premajhen, tako da mi je ostal samo rokomet. Šalim se, ne vem, enostavno me je rokomet prevzel od prvega dneva, predvsem ta dinamika igre. Moj največji uspeh bi rekel, da je nastop v Ligi prvakov in par doseženih zadetkov, ki si jih bom zapolnil za celo življenje.

Rokomet je Lucijanova strast (Laško). Vir slike: osebni arhiv LF.

Še upate, da boste del slovenske članske reprezentance v rokometu, ki jih drugo leto čaka svetovno prvenstvo, Olimpijske igre pa so tudi blizu in imajo naši rokometaši spet priložnost, da se nanje spet uvrstijo?

Ne, teh sanj nimam več. Hvala bogu imamo v Sloveniji res svetovno rokometno šolo in konstanto proizvajamo svetovne rokometaše, ki igrajo v najboljših klubih in ligah. Naši rokometaši se lahko uvrstijo na vsa svetovna in evropska tekmovanja. Imamo to kvaliteto in verjamem, da nam bo to tudi uspelo.

Slovenski športniki ste uspešni v skoraj vseh športih. Marsikje v sami špici: kolesarstvo, športno plezanje, kegljanje, smučarski skoki, atletika, kegljanje, tudi ekipni športi in še bi lahko našteval. Zakaj po vašem? Pridnost, talent, sreča…?

Mislim, da vsebujemo malo te balkanske mentalitete, ki kaže, da smo borbeni, a vseeno vemo, da ni vse v tem in da premoremo tudi veliko športnega IQ-ja. Mislim da pametno sledimo trendom vseh športnih panog. Ob tem sta napredovali tudi športna psihologija in fizična pripravljenost športnikov.

Mimogrede, imava skupnega prijatelja, rokometaša Matica Grošlja. Še imate stik z njim?

Z Maticem sva bila skupaj v Celju, super fant. Zadnje čase se bolj malo vidiva, tu pa tam si pokomentirava kaj.

Rokomet je Lucijanova strast (Linz). Vir slike: osebni arhiv LF.

Vaš oče je bil rojen v Zadru. Tu blizu tudi sam že četrt stoletja letujem. Tu sem tudi vas spoznal in še prej starše vaše izvoljenke. Ste radi v tem koncu? Vedo, da ste sin udeleženca olimpijskih iger in enega takratnih najboljših skakalcev v višino? Je tudi vaša mati športnica?

Zadar je bil od nekdaj moj drugi dom. Tu sem vsako poletje od kar sem se rodil. Ne, nihče ne ve za mene ali mojega očeta. Mislim, da atletika ne premore te gledanosti kot ostali športi. Tudi moja mati je skakala v višino, mislim da ju je to tudi povezalo.

The post Lucijan Fižuleto: »Rokomet me je prevzel.« appeared first on Slovenec.