Ljudmila Novak: »Bolj bi se morali zavedati, kako lepo je življenje, če živiš pošteno, odgovorno, spoštuješ človeka in naravo.«

Tokratna gostja Slovenčeve rubrike Pod kožo smo vsi… je bila upokojena političarka Ljudmila Novak. Osnovno šolo je obiskovala na Zg. Velki v Slovenskih Goricah. V Mariboru na Prvi gimnaziji je zaključila srednjo šolo in kasneje študirala v Ljubljani na Filozofski fakulteti. Po poklicu je profesorica slovenskega in nemškega jezika s književnostjo. V času službovanja na Zavodu za usposabljanje invalidne mladine v Kamniku je opravila še dodatno kvalifikacijo za delo z gibalno oviranimi mladostniki – FIBO. »Najprej sem se zaposlila v Srednješolskem centru v Murski Soboti, kjer sem dve leti poučevala slovenščino in nemščino naravoslovce, kovinarje, šivilje in pedagoško smer v času usmerjenega izobraževanja. Nato sem bila eno leto zaposlena v Dekliškem vzgajališču v Višnji Gori, kjer sem poleg poučevanja opravljala še funkcijo ravnateljice šole. Osemnajst let sem poučevala v Kamniku v srednji šoli Zavoda,« nam pove in doda, da je bila leta 2001 na nadomestnih volitvah izvoljena za županjo Občine Moravče, nato pa še na rednih volitvah leto kasneje. »Leta 2004 sem bila na prvih evropskih volitvah izvoljena za poslanko Evropskega parlamenta. Leta 2011, 2014 in 2018 sem bila izvoljena za poslanko Državnega zbora. Od leta 2012 do 2013 sem bila v drugi Janševi vladi ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu. Leta 2019 sem bila ponovno izvoljena za poslanko Evropskega parlamenta. Mandat traja pet let in se je zaključil julija 2024, ko sem izpolnila tudi pogoje za upokojitev.«

Veliko ji pomeni družina. Živi z možem Romanom, ki je diplomirani inženir kmetijstva. Njuni otroci so Sara, Tilen in Rozala. Skupaj imata kar pet vnukov in pet vnukinj. Živi na moževi domačiji v občini Moravče. Zdaj je pa čas, da pogledamo, kako je odgovorila na naša stalna in nekaj dodatnih vprašanj vezanih na posameznega gosta.

Družina Novak leta 2015: Ljudmila, Roman, Rozala, Sara in Tilen. Vir slike: Osebni arhiv Ljudmile Novak.

Katera je vaša najlepša lastnost?

Spoštovanje vsakega poštenega človeka.

Kaj je vaša slabost?

Ne maram lažnivcev in manipulatorjev.

Kdo je vaš vzornik / vzornica in zakaj?

V politiki Marija Terezija, ki je vladala modro in uveljavila številne zakone za dobro ljudi in še danes veljajo.

Kdaj ste bili v življenju najsrečnejši?

Najsrečnejša sem bila, ko so se mi rodili trije zdravi otroci.

V politiki pa decembra 2011, ko se je NSi pod mojim predsedovanjem vrnila v parlament.

Ljudmila Novak je bila tudi podpredsednica Državnega zbora. Vir slike: Osebni arhiv Ljudmile Novak.

Kaj vas je v življenju najbolj prizadelo ali razočaralo?

Najbolj razočarali so me moji politični sopotniki, ko so delali za hrbtom proti meni. Prizadele so me laži in podtikanja politične konkurence.

Kdaj in kje ste izgubili nedolžnost (katerokoli)?

Po zakoniti poti in ob pravem času, na pravem mestu in s pravo osebo.

Najljubša knjiga, najljubša glasbena skupina ali glasbenik in naj film ali odrska predstava?

Pesniška zbirka Toneta Kuntnerja Marija Snežna, pevka Nuša Derenda, film Moje pesmi, moje sanje.

Katera jed in pijača sta vam najljubši in katero jed sami radi pripravite?

Domača goveja juha, ki jo tudi sama pripravim in zakuham domače rezance moje svakinje. Pri kosilu ali večerji ob posebnih priložnostih rada popijem kozarček rdečega vina s Krasa.

Vaš najljubši praznik je…

Božič.

Električni paneli, drva in premog ali jedrska elektrarna in zakaj?

Paneli na strehi za ogrevanje vode, krušna peč in štedilnik na drva, drva iz domačega gozda ter štedilnik na indukcijo. Nad jedrsko energijo, predvsem pa nad jedrskimi odpadki, nisem ravno navdušena, ker si ne znam predstavljati, kaj bi bilo s Slovenijo v primeru jedrske nesreče.

Največja nevarnost, ki grozi našemu planetu in rešitev?

Svetovna vojna, kibernetska vojna, pomanjkanje vode, segrevanje ozračja in onesnaženo okolje. Ozaveščanje ljudi, vzgoja za vrednote in izvolitev modrih ljudi na politične in druge funkcije. Vsak pa mora najprej začeti pri sebi.

Če bi lahko, kaj bi v Sloveniji / na svetu spremenili?

Trudila bi se za več strpnosti in sodelovanja za reševanje najpomembnejših problemov v domovini in po svetu. Bolj bi se morali zavedati, kako lepo je življenje, če živiš pošteno, odgovorno, spoštuješ človeka in naravo. Predvsem pa vedno povem na glas, da je najlepše v življenju biti mama in babica. Žalosti me, da v Sloveniji premalo naredimo za izboljšanje demografske slike, zato je obstoj našega naroda že močno vprašljiv.

Dano vam je bilo, da ste na domovino gledali iz Bruslja. Če bi primerjali življenje nekoga v belgijski prestolnici in nekoga v naši oziroma v Sloveniji, kaj bi na prvo žogo dejali? Je življenje pri nas lepše, prijetnejše, varnejše, bolj vzpodbudno kot denimo v Belgiji?

V Sloveniji je kvaliteta življenja v primerjavi z večino drugih držav zelo visoka. Živimo v dokaj čistem okolju in lepi naravi. Naši domovi in njihova okolica so pretežno lepo urejeni. Imamo dobro in kvalitetno hrano. Večina otrok in mladih se lahko izobražuje. Tudi varnost, kljub poslabšanju razmer v zadnjem času, je še vedno na dokaj visoki ravni. Rada živim v Sloveniji in sem ponosna na našo domovino.

Pri predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen, ko ji je podarila svojo knjigo z otroškimi zgodbami Tine in Tilka Rešilka ne poznata ovir. Vir slike: Osebni arhiv Ljudmile Novak.

Se strinjate z mano, da nam politiki z vsakim novim zakonom le še bolj zakomplicirajo že tako zakomplicirano in dostikrat nejasno zakonodajo? Od zdravstva, do tako imenovanega zelenega prehoda, kmetijstva, do umeščanja novih hiš v prostor, kar je najbolj vidno pri popoplavni obnovi in gradnji novih hiš. Mar ne bi bilo koristneje zakonodajo poenostaviti, v smer, da bi jo razumeli vsi, ne le pravniki (pa še ti si jo tolmačijo vsak po svoje)?

Res je, da je zakonodaje in predpisov preveč. Namesto da bi državljanom pomagala, nas velikokrat ovira. Življenje v neki skupnosti pa mora imeti določena pravila, sicer bi ravnal vsak po svoje, kar pa tudi ne bi bilo dobro. Zaradi zlorabljanja predpisov s strani neodgovornih in egoističnih posameznikov ter določenih političnih in drugih struktur v družbi nastajajo vedno novi in bolj zakomplicirani zakoni in predpisi. Morda sploh ne bi bili potrebni, če bi bili vsi državljani odgovorni in bi spoštovali deset božjih zapovedi oziroma svetopisemsko pravilo, da ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe in drugemu ne stori ničesar, česar si tudi sam ne želiš, da bi tebi storili. Potrebovali bi prečiščena zakonska besedila, predvsem pa smiselno in življenjsko zakonodajo.

Dolga leta ste bili del slovenske politike. Bili ste ministrica, evropska in poslanka DZ, predsednica stranke, kandidatka za predsednico Slovenije… Zdaj ste upokojenka. Tudi politična? Vaš še mikajo prve vrste v politiki?

Ob izvolitvi na vse te funkcije sem se morala vedno veliko novega naučiti, da sem jih lahko dostojno in dobro opravljala. V privatnem življenju sem se morala zaradi pomanjkanja časa tudi marsičemu odpovedati, kakor tudi moji najbližji. Bilo je veliko napornih dni, marsikdaj tudi neprespanih noči. Naredila sem veliko kilometrov po Sloveniji, Evropi in po svetu, zato mi sedanji status kar ustreza. Hvaležna sem za vse, kar sem dosegla, doživela, srečala veliko dobrih in zanimivih ljudi ter se po svojih najboljših močeh trudila delati dobro in odgovorno. Sedaj uživam v tem, kar mi je dano v tem trenutku in ne hrepenim po novih funkcijah. Želim si le, da bi lahko v življenju še kaj dobrega in pametnega naredila tam, kjer sem in kjer bo mogoče.

Ministrica v drugi vladi Janeza Janše. Vir slike: Osebni arhiv Ljudmile Novak.

Kako gledate na delovanje Golobove vlade?

Bilo je veliko obljub in bolj malo izpolnjenih napovedi. Najbolj pa me moti to, da se sprejemajo določene odločitve, ki so v nasprotju z zdravo pametjo in nam prej škodujejo kot koristijo. V imenu socialne politike se večkrat sprejemajo ukrepi, ki imajo ravno obratne učinke. Sem zagovornica poštenih in delavnih ljudi, ki imajo pravico do poštenega zaslužka. Premalo se zavedamo pomena prehranske samooskrbe in premalo cenimo delo, ki ga opravijo slovenski kmetje in kmetice, da je naše podeželje še vedno lepo obdelano. Vlada bi morala njihov glas bolj slišati in upoštevati, predvsem pa zmanjšati birokratske ovire in nepotrebno papirologijo.

V Moravčah ste pognali korenine, postali ste tudi častna občanka. Komu, ki ne pozna Moravč, zakaj bi mu svetovali, da to občino obišče, kaj naj si ogleda?

Moravška dolina, ki jo obdajajo hribi in hribčki s čudovitimi razglednimi točkami, je polna naravnih lepot in ima tudi bogato kulturno dediščino. Poleg lepo obnovljenih cerkva, kamor poromamo ob različnih cerkvenih praznikih in slavjih, je lepo obnovljen tudi grad Tuštanj. V času mojega županovanja smo v gradu obnovili freske in odprli poročno dvorano. Postala sem tudi pooblaščenka za sklepanje civilnih porok v UE Domžale, zato vem, da je prav na tem gradu odličen ambient za poroko. Zaročenci lahko izbirajo med poročno dvorano, grajskim atrijem ali grajskim parkom, pa še sam graščak jim zapoje napitnico. Lahko pa si ogledate tudi grajski muzej.

Če se povzpnemo na Limbarsko Goro, od koder je čudovit razgled po Sloveniji, si lahko ogledamo tudi baročno cerkev svetega Valentina, delo znanega arhitekta Gregorja Mačka. Vsako leto pa domače društvo v marcu organizira Pohod po nagelj na Limbarsko Goro, ki se ga udeleži več tisoč obiskovalk in obiskovalcev. Na velikonočni ponedeljek romamo k svetemu Miklavžu, kjer so čudoviti razgledi. Na eni strani Moravška dolina in Kamniške Alpe, na drugi strani porečje Save in Ljubljanska kotlina. Na dan svetega Florijana se zberejo gasilci pri Mohorju in Fortunatu. V cerkvi svetega Andreja so na ogled znamenite srednjeveške freske. Lahko se sprehodimo po Učni poti ob Rači ali po Moravški krožni planinski poti in obiščemo planinski dom na Uštah, kjer nas navduši razgled po celi Moravški dolini, v ozadju pa Kamniške Alpe. Vegova pot pa nas popelje od Moravč, preko Tuštanja in Murovice, vse do Zagorice. Tam je v njegovi rojstni hiši tudi spominska soba Jurija Vege, znanega matematika in topničarja, ki je zaradi zaslug v boju proti Turkom za takratno cesarstvo prejel naziv baron. V Moravčah, kamor je nekoč spadala ta podružnica, je nabiral prvo znanje pri domačih duhovnikih. Prepoznali so njegov talent za matematiko in ga poslali v ljubljanske šole. Rodil se je 23. marca 1754 v Zagorici, ki sedaj spada v Občino Dol. Njegov rojstni datum sta obe občini izbrali za svoj občinski praznik in pogosto skupaj prirejata občinske proslave v Zagorici. Moravčani so tudi odlični pevci, godbeniki, igralci, rokodelci, gasilci, zato nas različna društva pogosto vabijo na svoje tradicionalne prireditve. Lahko pa se pohvalimo tudi z novo športno dvorano, ki smo jo poimenovali po našem skakalcu Primožu Peterki. Veseli smo, da moravško skakalno tradicijo nadaljuje naš občan Lovro Kos.

Moravče so najlepše, tu dobri so ljudje – poje moravški ansambel. Pridite pogledat!

The post Ljudmila Novak: »Bolj bi se morali zavedati, kako lepo je življenje, če živiš pošteno, odgovorno, spoštuješ človeka in naravo.« appeared first on Slovenec.