Liffe: Filmska alternativa ponovna stopa v življenje

Liffe letos v fokus postavlja alternativne filme na Slovenskem. Dokumentarec Ali je bilo kaj avantgardnega? scenaristov Matevža Jermana in Jurija Medena predstavi, kot je po projekciji povedal Jerman, “kratek in nepopoln” pregled tovrstne produkcije, oz. kot lahko preberemo ob koncu filma, se “potovanje šele začenja”.

Kot je pred projekcijo povedala direktorica Slovenske kinoteke Ženja Leiler, si film naslov izposoja pri članku, ki ga je pred tremi desetletji napisal Silvan Furlan, pokojni direktor kinoteke, ki velja za pionirja raziskav zgodovine slovenskega avantgardnega filma. Omenjeni članek je pomenil prvi poskus pogleda na filme, ki so nastali pretežno zunaj takrat prevladujoče državne produkcije.

Slovenska kinoteka je med letoma 2013 in 2023 ohranila in digitalizirala 179 kratkih filmov, nastalih v obdobju socializma, med letoma 1945 in 1991. Danes te filme z zamudo prepoznavamo kot eksperimentalne in kot pomemben, inovativen del slovenske filmske dediščine, ki je po dolgem času ponovno viden, piše na spletni strani Liffa.

Meden je ob filmu zapisal: “V Sloveniji smo z rahlo slabšalno oznako ‘amaterski’ film dolgo odpravljali vso filmsko ustvarjalnost, ki se je v času Jugoslavije bohotila zunaj okvirov uradne, državne filmske produkcije, in posledično te ‘amaterske’ filme prepuščali zobu pozabe. Najin dokumentarni film, tako vsaj upava, pokaže, da je ljubiteljska strast proizvedla nezanemarljiv korpus povsem izvirnih podob in avtohtonih avtorskih pristopov, ki jim danes v resnici mirne vesti lahko rečemo zgodovina slovenskega eksperimentalnega filma.”

Film prepleta izseke iz eksperimentalnih filmov z intervjuji tako z ustvarjalci kot filmskimi poznavalci. Me drugim svoje misli in vtise delijo Barbara Borčič, Jože Dolmark, Karpo Godina, Varja Močnik, Ivan Nedoh, Igor Prassel, Tone Rački, Slobodan Šijan, Zdenko Vrdlovec in Želimir Žilnik.

Jerman je po projekciji pojasnil, da sta z Medenom pri ustvarjanju izhaja iz tega, kar jim je bilo poznano in kar jima je bilo dostopno. Film zaključi stavek, da se potovanje šele začenja. Kot je povedal Meden, se to v prvi vrsti nanaša na njiju, saj raziskave nista uspela izvesti tako detajlno, kot bi želela. Za ta segment slovenske kinematografije dolga leta ni bilo poskrbljeno sistematično. Večina avtorjev tako še vedno večino svojih filmov hrani doma, nekateri pa so pristali pri zasebnih zbirateljih.

Tise, ki so bili predani v hrambo Slovenski kinoteki, po Jermanovih besedah skenirajo; produkcija dokumentarca je slednje še pospešila. Nekatere tudi restavrirajo in pripravljajo za javno predstavljanje.

Film je nastal v okviru produkcijske hiše Temporama ter v koprodukciji Slovenske kinoteke in RTV Slovenija.