Levičarski strah pred reformo vzgoje in izobraževanja

1 hour ago 41

Priprava celovite reforme vzgoje in izobraževanja poteka na več ravneh in ob širokem vključevanju stroke, kar je razvidno iz javnih sporočil ministrstva. V delu javnosti se pojavljajo netočne informacije, polresnice, peticije in pobude, ki javnost delijo.

Ministrstvo zato redno pojasnjuje potek procesa, kdo v njem sodeluje in kakšne so možnosti vključevanja. Reformi nasprotujejo predvsem levica, visoko politizirani sindikati in pedagoški establišment, ki je sistem desetletja sooblikoval in ga zavozil s progresivno ideologijo.

Preberite tudi: Za MSM donacije za mošeje sprejemljive, za cerkve ne. Stevanović: Samo pepel ostaja za globoko državo, mediji in mafijo!

Nastaja celovita reforma

Celovita reforma nastaja na več medsebojno povezanih ravneh, ob vključevanju učiteljev, ravnateljev, strokovnih delavcev, raziskovalcev, predstavnikov staršev in drugih deležnikov. Priprava je zasnovana kot širok proces, ki vključuje strokovne posvete, redna srečanja s prakso, delo strokovnega sveta, sodelovanje z organizacijami, javno zbiranje predlogov ter upoštevanje raziskav. Cilj je povezati različna strokovna znanja, raziskovalne ugotovitve in neposredne izkušnje iz prakse v kakovostne, utemeljene in izvedljive rešitve.

Potekajo strokovni posveti o desetih izhodiščih in redna srečanja z ravnatelji ter dialog s šolsko prakso. Ustanovljen je Strokovni svet za reformo, ki ne nadomešča Strokovnega sveta RS za splošno izobraževanje in o ukrepih ne odloča samostojno. Ministrstvo sodeluje s strokovnimi društvi, združenji, sindikati, predstavniki staršev in drugimi organizacijami. V procesu želi slišati različna stališča, predloge in izkušnje. Posebna pozornost je namenjena delu v šolah, položaju učiteljev, organizaciji procesa in kakovosti znanja.

Ministrstvo je 2. oktobra objavilo tudi javni poziv k sodelovanju vsem zainteresiranim, še posebej učiteljem in ravnateljem. Pri pripravi upošteva domače in mednarodne raziskave, analize, evalvacije in strateške dokumente, da spremembe temeljijo na preverljivih podatkih in praksi.

Pomemben del sprememb je krepitev vloge učiteljev z ustanovitvijo učiteljske zbornice kot samostojne stanovske organizacije za kakovost, standarde, profesionalni razvoj, avtonomijo in ugled. Ne gre za nadomeščanje sindikatov ali obstoječih združenj; o poslanstvu, pristojnostih in organiziranosti bo potekala široka razprava z učitelji.

Deset izhodišč predstavlja okvir za strokovno razpravo, ne dokončne ukrepe. Predlogi bodo predmet nadaljnjih presoj, usklajevanj in postopkov. Razprava, različna mnenja in kritični pogledi so pomemben del procesa, a ta mora temeljiti na dejstvih. Ministrstvo bo tudi v prihodnje zagotavljalo informacije o korakih in možnostih sodelovanja. Cilji so kakovostno znanje za vsakega otroka, večja strokovna avtonomija učiteljev in šolski sistem za razvoj vseh otrok in mladostnikov. Pri pripravi reforme in prehodu na sodobno osemletno šolo sodeluje tudi državna sekretarka mag. Mojca Škrinjar, pristojna za douniverzitetno izobraževanje in mladino.

Minister Rončević: Ni popuščanja

Ministrstvo vodi prof. dr. Borut Rončević, ki je že od začetka deležen številnih napadov. Zapisal je: “Odkar smo napovedali celovito reformo sistema vzgoje in izobraževanja, se pritiski stopnjujejo. Najprej so mislili, da se malce repenčim ali da me bodo upognili. Potem je postalo jasno, da mislim resno, da bomo spremembe izvedli in da nobena interesna skupina ne bo imela pravice veta. Prestavili so v višjo prestavo.

Namen zgodbe o letalskih kartah je politično obračunavanje za diskreditacijo ministra. O porabi javnega denarja dajemo pojasnila. Informacije o potovalnih običajih predhodnih vlad kažejo, da pri zgražanju ne gre za skrb za finance, ampak za reformo.

Ministri levih vlad so z visoko politiziranimi sindikati in pedagoškim establišmentom desetletja delali z roko v roki. Ministri desnih vlad so pogosto ohranjali status quo. Sam sem iz vsebinskega oblikovanja izključil sindikate in pedagoški establišment. Sindikate, ker njihova naloga ni pisanje učnih načrtov, ampak zastopanje pravic zaposlenih. Establišment zato, ker je s sledenjem škodljivi progresivni ideologiji v zadnjih treh desetletjih zavozil sistem. Odgovornosti za prihodnost ne moremo dati tistim, ki so zavozili v preteklosti.

Za levico in Levico je ključno orodje ideološka hegemonija prek ministrstev za izobraževanje in kulturo, kjer se oblikujejo vrednote, odnos do skupnosti in identiteta. Posegi v status quo sprožajo močan odpor. Spremembe priznavajo kot potrebne, a nesprejemljivo jim je, da nimajo odločilnega vpliva.

Pri pripravi rešitev sodelujemo z učitelji, ravnatelji, starši, učenci, raziskovalci, lokalnimi skupnostmi in gospodarstvom. Izhodišča so predmet javnih in strokovnih razprav, pripombe se obravnavajo. Učitelji in ravnatelji bodo sodelovali pri izvedbenih rešitvah, starši in učenci pri presoji vpliva, raziskovalci pri metodologiji. Sindikati bodo vključeni v razprave o delovnih pogojih, plačah in pravicah – njihova legitimna vloga –, ne pa imeli pravice veta nad vsebinsko smerjo reforme. O smeri bomo odločali tisti s politično odgovornostjo, na podlagi podatkov, analiz in rezultatov.

Spremembe bodo tudi na ministrstvu. Vztrajam pri selitvi v Novo mesto za konkretno decentralizacijo. Državne institucije lahko delujejo tudi zunaj Ljubljane. Vztrajam pri zmanjšanju števila zaposlenih in učinkovitejšem delu, merjenem z odzivnimi časi, stroški, odgovornostjo in zadovoljstvom. Vztrajam pri strogi omejitvi dela od doma za dosegljivost in jasne odgovornosti. Od zaposlenih pričakujem rezultate; kot minister sem odgovoren javnosti.

Pritiski so bili neuspešni. Reforma ima podporo širše javnosti, staršev, učiteljev in koalicije. Pritiskov bo še več: medijskih zgodb, prijav na KPK, kazenskih ovadb, peticij, interpelacij, laži, polresnic in diskreditacij. Vzorec je enak kot v mandatu 2012–2013. Vsak očitek bo dobil odgovor, a nihče ne bo s kopičenjem očitkov dosegel opustitve ali mehčanja sprememb. Odgovornosti nisem prevzel za ohranjanje statusa quo. Moja odgovornost je do otrok, staršev, učiteljev in Slovenije. Reforma bo. Ministrstvo preselimo v Novo mesto. Ni popuščanja.”

Kdo pri zdravi pameti lahko nasprotuje temu?

Deset izhodišč reforme:

Znanje v središču šole. Poglobljeno in trdno temeljno znanje mora znova postati temelj izobraževanja. Na njem gradimo kompetence.
Visoki standardi in pošteno ocenjevanje. Ocene morajo odražati doseženo znanje. Standardov ne bomo zniževali zaradi lepše statistike.
Razvoj potencialov vsakega učenca. Cilj je, da vsak doseže največ, kar zmore. Enakost končnih dosežkov ni cilj šolstva.
Delovna etika. Vztrajnost, trud, odgovornost in delovne navade morajo znova dobiti ustrezno mesto v šoli.
Domoljubna in državljanska vzgoja. Šola mora razvijati poznavanje slovenskega jezika, zgodovine in kulture, pripadnost domovini ter odgovornost do skupnosti.
Ideološka nevtralnost in pluralnost. Šola mora omogočati odprto razpravo, soočanje argumentov in samostojno mišljenje.
Avtoriteta in strokovna avtonomija učitelja. Učitelj potrebuje jasno podporo pri poučevanju, vzgoji in zagotavljanju reda ter manj nepotrebnega administriranja.
Zgodnje opismenjevanje. Pravočasno usvojeno branje in pisanje sta temelj nadaljnjega učenja. Težave moramo prepoznati in obravnavati zgodaj.
Znanja za prihodnost. Okrepili bomo informatiko, programiranje, razumevanje umetne inteligence, podatkovno in medijsko pismenost, kibernetsko varnost ter finančno pismenost.
Konec pedagoškega oligopola in več odgovornosti. Oblikovanje šolskih politik bomo odprli širšemu krogu znanja in izkušenj. Odgovornost za strokovne usmeritve bomo presojali tudi po njihovih rezultatih.

“Kdo dobronameren pri zdravi pameti lahko temu nasprotuje?” se je ob tem vprašal minister Rončević.

Vida Kocjan

The post Levičarski strah pred reformo vzgoje in izobraževanja first appeared on Nova24TV.

Read Entire Article