Levi blok z ulico tudi nad upokojence – največje prejemnike koristi interventne zakonodaje

Desnosredinska vlada se še ni niti formirala, pa že začenjajo leteti puščice na vse strani. Ne le s strani levih političnih strank, ampak tudi s strani medijev in nevladnih organizacij. Skupaj so napovedali (jasno neustavni) referendum o intervencijskem zakonu in s tem pokazali, da jim je povsem vseeno za blagostanje običajnih ljudi – bolj jih zanima proračun, na katerega so vsi priklopljeni. Nagovarjali bodo tudi upokojence – tiste, ki jim bo interventni zakon pustil več v denarnici. Hoteli jih bodo prepričati, naj ta denar dajo nazaj. Koliko jih bodo uspeli prepričati?

“Borci za pravice delavcev in upokojencev”, zbrani na levici, bodo namreč imeli izredno težko delo ljudem razložiti, zakaj je zanje bolje, da jim ostane MANJ denarja, državi pa VEČ. Prav to bo njihovo poslanstvo, če res pride do referendumske kampanje. Treba je povedati, da je referendum sicer neustaven, vendar to ne pomeni, da ga aktivisti na ustavnem sodišču ne bodo dovolili, saj so že večkrat pokazali, da pride ideologija prej, šele nato pa se ideologijo zavije v celofan t. i. “pravne države” (oz. pravnega jezika, ki to isto ideologijo upravičuje).

Če se vprašamo povsem s tehničnega vidika, je jasno, da bodo sindikati, civilna iniciativa Glas ljudstva, leve stranke in večinski mediji, kar zadeva upokojensko populacijo, ki jo najbolj nagovarjajo, postavljeni v položaj, kjer bodo morali razložiti, zakaj je za povprečnega upokojenca bolje, če ima nižjo pokojnino in če v trgovinah plačuje več za osnovna živila.

Zaradi nove zakonodaje bodo upokojenci živeli bolje

Spomnimo, interventni zakon za razvoj Slovenije upokojencem prinaša predvsem dve veliki spremembi. Prva je ukinitev prispevka za dolgotrajno oskrbo pri pokojninah – tega so do zdaj plačevali, storitve pa niso dobili. Trenutno se upokojencem od pokojnine odteguje 1 % za dolgotrajno oskrbo, po sprejetem zakonu pa tega prispevka ne bi več plačevali. To pomeni višje neto pokojnine za vsakega upokojenca in konec plačevanja fiktivnega davka za neobstoječo storitev. Kot smo že poročali, se je na koncu izkazalo, da bo dolgotrajna oskrba v resnici stala štirikrat več od predvidenega.

Druga pomembna novost je, da bodo zaposleni upokojenci lahko hkrati prejemali 100 % pokojnine in polno plačo. Po zdajšnjih pravilih je izplačilo pokojnine pogosto omejeno ali zmanjšano, če je upokojenec zaposlen. Novi zakon to omejitev odpravlja. Gre za odpravo “kaznovanja dela” pri starejših in za večjo razbremenitev upokojencev, spremembo, ki so jo upokojenci zahtevali že dolgo časa. Levim strankam, ki želijo od države odvisne, ubogljive državljane, seveda kaj takega nikoli ni ustrezalo. Več kot lahko upokojenci delajo, bolj svobodni bodo in manj možnosti je, da bodo volili za “stranke skupne revščine” (SD, Levica, Gibanje Svoboda).

Fotomontaža: A.I.

Nižji DDV pomeni manj stroškov za upokojence

Interventni zakon predvideva tudi znižanje DDV za del osnovnih življenjskih potrebščin, kar bi lahko vplivalo tudi na upokojence – predvsem prek nekoliko nižjih cen hrane in energije.

Po predlogu bi se DDV za približno 15 skupin osnovnih živil znižal z 9,5 % na 5 %. Med omenjenimi izdelki so kruh, mleko, jajca, meso, sadje in zelenjava. Za upokojence to pomeni predvsem posreden učinek nižjih cen osnovnih nakupov, manjši pritisk inflacije na pokojnine ter nekoliko nižje mesečne stroške gospodinjstva.

Ker upokojenci praviloma večji delež dohodka namenijo hrani in položnicam kot višje dohodkovne skupine, bi relativno gledano lahko občutili nekoliko večjo korist od nižjega DDV kot povprečno gospodinjstvo. Po nekaterih izračunih bi povprečna upokojenka s pokojnino okoli 780 evrov zaradi kombinacije ukrepov (nižji DDV + odprava prispevka za dolgotrajno oskrbo) pridobila približno 30 evrov mesečno.

Nižanje DDV-ja utegne pomembno znižati cene živil, foto: STA

Iz vrst “strank skupne revščine” trdijo, da se cene ne bodo pomembno znižale, saj je DDV le del končne cene izdelka. Če trgovci in dobavitelji znižanja ne bi v celoti prenesli v maloprodajne cene, bi bil dejanski učinek manjši. Empirične izkušnje iz Nemčije, kjer so začasno znižali DDV, pa kažejo, da temu ni tako in da so v času trajanja ukrepa cene konkretno padle. Med trgovci namreč obstaja velika konkurenca: če bo na primer Hofer znižal cene moke, si Spar in Mercator ne bosta mogla privoščiti višje cene za primerljiv izdelek, saj ljudje poleg moke navadno kupijo še kaj drugega. Gre torej za kumulativno izgubo pri trgovcu, če zaradi višje cene izgubi kupca. Ravno zato se je ta ukrep v Nemčiji obnesel tako dobro.

Politična opcija, ki želi revne upokojence

Leva politična opcija se je tako razkrila kot tista, ki je pripravljena v imenu kolektivističnih idealov delovati proti interesom upokojencev. To razkritje je še posebej pomembno v luči dejstva, da so ravno upokojenci (t. i. babyboomerska generacija) množično volili Gibanje Svoboda.

Analiza kaže, da so vnovično zmago Svobodi in Golobu omogočili prav upokojenci (Foto: AI)

Kaj bodo zdaj porekli njihovi podporniki, ko bodo ugotovili, da njihovi predstavniki v parlamentu (pa tudi tisti na ulici) delujejo proti njihovim interesom? V času koronahisterije je Robert Golob uspel 400 tisoč ljudi prepričati, da ne rabijo nižjih davkov, ker jih bodo zapravljali le za neumnosti. Leta 2026 so ljudje že davno preboleli tisto histerijo.

Ekonomist Šumah: Ukrepi povečujejo kupno moč upokojencev

O tem, ali vlada z referendumom o interventni zakonodaji škodi upokojencem, smo vprašali ekonomista dr. Štefana Šumaha, ki meni, da je retorika dela opozicije in sindikatov zavajajoča, saj naj bi bili prav upokojenci med največjimi prejemniki koristi predlaganih ukrepov. Po njegovem mnenju zakon neposredno povečuje kupno moč starejših in izboljšuje njihov materialni položaj.

Dr. Štefan Šumah (Vir: zajem zaslona/YouTube)

Po besedah dr. Šumaha je težko razumeti očitke nekaterih levih političnih strank in sindikalnih predstavnikov, da je interventni zakon usmerjen proti upokojencem. Kot poudarja, ukrepi, kot sta ukinitev prispevka za dolgotrajno oskrbo ter znižanje DDV na energente in osnovne prehrambne izdelke, sicer neposredno ne zvišujejo pokojnin, vendar bistveno vplivajo na višji razpoložljivi dohodek gospodinjstev.

“Pri upokojencih imajo energenti in osnovne življenjske potrebščine nadpovprečno velik delež v strukturi izdatkov, zato bodo učinki teh ukrepov pri njih še posebej izraziti,” opozarja ekonomist. Dodaja, da višji razpoložljivi dohodek pomeni tudi večjo zasebno potrošnjo, del sredstev pa se prek povečane gospodarske aktivnosti vrne v javne finance.

Dr. Šumah opozarja tudi na širše politično-ekonomsko ozadje nasprotovanja reformam. Po njegovem mnenju določeni politični akterji in interesne skupine namenoma vzdržujejo občutek socialne ogroženosti, saj jim to omogoča opravičevanje širjenja državnega aparata in prerazdeljevalnih mehanizmov.

“V preteklosti so prav vlade leve politične provenience pogosto sprejemale ukrepe, ki so najbolj posegli v standard upokojencev, danes pa isti akterji nastopajo kot njihovi največji zaščitniki,” ocenjuje.

Ob tem dodaja, da se v slovenskem prostoru še vedno ohranja miselnost egalitarizma, kjer je pogosto pomembneje, da nihče nima več, kot pa da bi vsi ustvarjali več. Takšen pristop po njegovem zmanjšuje gospodarsko učinkovitost in spodbuja populistično interpretacijo ekonomskih vprašanj.

Pomemben del interventnega zakona je tudi možnost podaljšanja zaposlitve ob hkratnem prejemanju polne pokojnine. Po besedah dr. Štefana Šumaha je dosedanji sistem številne izkušene in visoko usposobljene delavce odvračal od nadaljnjega formalnega dela, saj 40-odstotno izplačilo pokojnine ni predstavljalo dovolj velike motivacije.

“Njihovo znanje se je zato pogosto prenašalo skozi sivo ekonomijo ali neformalno delo, včasih celo pri istem delodajalcu,” opozarja.

Po njegovem mnenju slovensko gospodarstvo trenutno močno občuti pomanjkanje izkušenega tehničnega kadra, ki ga ni mogoče hitro nadomestiti. Če se upokojeni strokovnjaki odločijo ostati delovno aktivni, to koristi tako podjetjem kot javnim financam, saj še naprej plačujejo davke in prispevke, hkrati pa se zmanjšuje obseg sive ekonomije.

Ekonomist meni, da novi sistem zaposlenim z dragocenim znanjem daje večjo pogajalsko moč, saj imajo zaradi pokojnine zagotovljeno osnovno socialno varnost in se lahko bolj svobodno odločajo o nadaljnjem delu.

Po drugi strani pa opozarja, da bodo delodajalci sami presodili, kateri zaposleni podjetju dejansko prinašajo dodano vrednost.

“Delodajalci bodo jasno ločili med kadri z visoko dodano vrednostjo in tistimi, katerih prispevek je omejen,” pravi dr. Šumah. Ob tem dodaja, da prav slednje skupine pogosto najglasneje zagovarjajo sindikati, ki po njegovem javnosti večkrat predstavljajo poenostavljeno sliko učinkov reform.

Za konec ekonomist poudarja, da je treba interventne ukrepe presojati predvsem skozi širšo gospodarsko sliko in dolgoročne učinke na življenjski standard prebivalstva, ne pa zgolj skozi politične slogane in interesne interpretacije.

I. K.