Letošnji Teden splošnih knjižnic z načeli Ljubljanskega manifesta (tema)

Knjižnice po vsej Sloveniji od danes do petka praznujejo Teden splošnih knjižnic. Z različnimi dogodki bodo knjižničarji opozarjali na vlogo knjižnic pri razvijanju sposobnosti branja, pismenosti, ustvarjalnosti ter uporabi sodobnih tehnologij. Letošnja posebnost tedna, zaznamovanega z načeli Ljubljanskega manifesta, bo knjižnični flashmob.

Letošnje praznovanje Tedna splošnih knjižnic pod naslovom Zberimo se v knjižnici! temelji na vrednotah in načelih, ki jih poudarja Ljubljanski manifest, s pozivom k razmisleku o vlogi branja na višji ravni v času digitalne dobe.

Tako knjižničarji “v sodobnem svetu, polnem informacij in razpršenosti” s sloganom (Z)berimo (se) v knjižnici opozarjajo na pomen poglobljenega branja in zbranosti v knjižnici. Slogan simbolizira večplastno poslanstvo knjižnic – kot prostor za branje, srečevanje, zbiranje in notranjo zbranost, piše na spletni strani Združenja splošnih knjižnic.

Kot poudarjajo knjižničarji, knjižnice niso zgolj dom knjig, temveč tudi družbeno središče, kjer se ljudje povezujejo in krepijo skupnost. “V svetu, kjer je dolgotrajna pozornost vse redkejša, knjižnice omogočajo prostor za mirno, osredotočeno branje, ki krepi kritično mišljenje, empatijo in globlje razumevanje sveta,” pojasnjujejo. Prav omenjeno – potrebo po času in zbranosti za kakovostno branje – poudarja tudi Ljubljanski bralni manifest.

“Vloga knjižnic je danes, ko se spoprijemamo s številnimi izzivi, še toliko pomembnejša, knjižnice namreč omogočajo dostop do digitalnih tehnologij in s svojimi za javnost dostopnimi dejavnostmi zmanjšujejo razlike med tistimi, ki imajo dostop do znanja in informacij ter tistimi, ki ga nimajo,” so še zapisali v združenju knjižnic, ob čemer so izpostavili več načel, ki jih zagovarjajo: dostopnost za vse, podporo vseživljenjskemu učenju ter krepitev skupnosti in družbene vključenosti.

Številni dogodki po vsej Sloveniji, letošnja posebnost flashmob v 22 krajih

Splošne knjižnice po vsej Sloveniji bodo ta teden pripravile vrsto dogodkov. Predsednik Združenja splošnih knjižnic Matej Strgaršek je obiskovalce knjižnic pozval z besedami: “Obiščite svoje lokalne knjižnice, v katerih bodo potekali različni dogodki in aktivnosti, namenjeni vsem generacijam – od delavnic za otroke in bralnih klubov do predstavitev knjig. Splošne knjižnice so srce naše skupnosti – pridružite se nam pri praznovanju in skupaj podprite njihovo vlogo v sodobni družbi.”

Obenem bodo v tem tednu knjižnice organizirale knjižnični flashmob po zgledu dogodkov, kot je bil Librarian Flashmob v Rotterdamu. Tako se bodo v torek opoldne na javnih prostorih zbrali posamezniki iz različnih institucij in pet minut glasno brali vsak iz svoje knjige. Branje se bo začelo pet minut čez dvanajsto, po branju pa se bodo bralci razšli kot naključni sprehajalci. Pri projektu bo sodelovalo 22 knjižnic iz vse Slovenije, vsaka bo dogodek organizirala v svojem kraju.

Po torkovem flashmobu se bodo knjižničarji zbrali v sredo dopoldne v Osrednji knjižnici Celje, kjer bodo obeležili Dan splošnih knjižnic. Na slovesnosti bodo podelili nagrade Združenja splošnih knjižnic za najboljše projekte knjižnic, ki na poseben in inovativen način zbližujejo knjige in bralce. Obenem bodo nagradili tudi knjižničarje, ki na portalu Dobreknjige.si s svojimi priporočili knjig bralce spodbujajo k branju.

V Sloveniji deluje skoraj 60 splošnih knjižnic

V Sloveniji je lani delovalo 58 splošnih knjižnic, ki so imele 283 krajevnih knjižnic oziroma enot ter 13 bibliobusov. V knjižnice je bilo lani včlanjenih 416.000 bralk in bralcev, kar je nekaj manj kot petina celotnega prebivalstva Slovenije. Po statistični primerjavi po podatkih neprofitne organizacije Public Libraries 2030, ki je zajela 20 evropskih držav, je bila Slovenija v letu 2022 po številu prebivalcev na eno splošno knjižnico na devetem mestu, po podatkih spletne statistične platforme Statista pa na šestem mestu med 36 evropskimi državami.

Mrežo knjižnic v Sloveniji sicer dopolnjujejo tudi druge vrste knjižnic, kot so Narodna in univerzitetna knjižnica, 923 šolskih, 149 specialnih in 129 visokošolskih knjižnic.