Lanski rezultati po oceni Šumija potrjujejo trend dobrega dela KPK

Lanski rezultati potrjujejo trend dobrega dela Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) v zadnjih petih letih, je ob predstavitvi letnega poročila in ocene stanja za lani ocenil predsednik komisije Robert Šumi. Na današnji novinarski konferenci so med drugim izpostavili nujnost sprememb zakona o integriteti in preprečevanju korupcije.

Lani so na komisiji prejeli 844 prijav, kar je tri odstotke več kot leto prej, rešili pa so jih 819 oziroma 37 odstotkov več kot leto prej. V petnajstih primerih so s pravnomočnimi ugotovitvami potrdili kršitev zakona o integriteti in preprečevanju korupcije in izdali 58 prekrškovnih odločb zaradi kršitev.

Policiji in tožilstvu so v reševanje odstopili 165 zadev, drugim organom pa 347. Nadaljevali so tudi intenzivno delo na preventivnih področjih.

“Tudi po zaslugi našega dela je integriteta v zadnjih letih postala pomembna vrednota. Verjamemo, da ji bo država ob naslednjih spremembah zakona dala še večji pomen in določila ustrezne sankcije za kršitve. Integritetno delovanje čim širšega kroga posameznikov, predvsem pa tistih na najvišjih položajih, ki s svojim delovanjem dajejo drugim zgled, je namreč ključ do uspešnega preprečevanja korupcije,” je poudaril Šumi.

V predstavitvi se je ozrl tudi na dosežke zadnjega petletnega obdobja, odkar vodi komisijo. Pri tem je izpostavil novo resolucijo o preprečevanju korupcije v Sloveniji, profesionalizacijo dela KPK, kadrovsko in finančno krepitev, napredek na informacijsko-tehnološkem področju, okrepljeno preventivno-nadzorstveno funkcijo in poudaril integriteto kot nujen pogoj za delovanje države v korist vseh državljanov.

“Postavili smo dobre temelje, a za uspešno preprečevanje korupcije potrebujemo resno zavezo odločevalcev, da vsak v skladu s svojimi pristojnostmi sodeluje pri doseganju tega skupnega cilja,” je opozoril.

Spomnil je, da komisija priporoča sprejem krovnega zakona za izvajanje velikih infrastrukturnih projektov, ki bi po njihovem predlogu zagotovil transparentno vodenje velikih infrastrukturnih projektov že od začetka.

“To pomeni, da je obveščena o napredku, o različnih alternativah in njihovih vplivih na okolje, finance, socialo, da je seznanjena z lobiranjem, z vsemi predlogi, ki so bili dani v zvezi s projektom,” je navedel. Ob tem je izrazil prepričanje, da bi takšen zakon izrazito zmanjšal tveganja za korupcijo.

Od aprila 2020, ko je Šumi nastopil mandat, so na komisiji izvedli številne analize in sprejeli 23 pravnomočnih kršitev integritete. Institucijam javnega sektorja so izdali več kot 150 priporočil za boljše obvladovanje korupcijskih tveganj, zaradi zaznave kršitev iz pristojnosti drugih organov pa so tem v reševanje odstopili več kot 1700 zadev.

Na podlagi sprejete resolucije na komisiji zdaj pripravljajo akcijski načrt, ki bo opredeljeval konkretne ukrepe za obdobje petih let. “Sprejet bo do konca junija,” je poudarila namestnica predsednika Tina Divjak. Izpostavila je tudi pomen pooblaščencev za integriteto, smiselnost redne in učinkovite uporabe načrtov integritete v organizacijah javnega sektorja ter številne druge preventivne aktivnosti KPK, mnoge od njih so osredotočene na mlade.

“Cilj vseh teh aktivnosti je, da bi vsak posameznik živel pošteno, odgovorno in pravično in to zahteval tudi od drugih, še posebej političnih odločevalcev,” je izpostavila.

Namestnik predsednika David Lapornik pa je izpostavil nujnost zakonodajnih sprememb. Spomnil je, da bo letos minilo pet let od sprejema zadnje novele zakona, spremenjene družbene razmere in izkušnje iz prakse pa so pokazale na več pomanjkljivosti, ki otežujejo učinkovito uresničevanje namena zakona pri več institutih. V ta namen so v okviru ministrstva za pravosodje ustanovili delovno skupino, ki pripravlja spremembe, v njej pa so poleg predstavnikov KPK tudi predstavniki ministrstev za pravosodje in za javno upravo.

Komisija se bo po Lapornikovih besedah zavzemala predvsem za večjo javnost premoženjskega stanja nosilcev javnih funkcij, večjo transparentnosti pri lobističnih stikih in bolj restriktivno opredelitev, kdo lahko lobira, širitev kroga zavezancev za omejitve poslovanja z namenom preprečevanja obvodov zakonodaje, nujnost dodatnih sankcij v primeru ugotovljenih kršitev integritete in obvezen odziv na priporočila komisije.