2 hours ago
26
ARTICLE AD
Labodi, te mogočne ptice z nežnim značajem – so v zadnjih letih postali nepogrešljiv del slovenske obale. Če smo jih nekoč občudovali le na mirnih jezerih in ribnikih, danes njihova bela peresa bleščijo med valovi Jadrana, kjer se samozavestno sprehajajo med kopalci in plavajo v morskih zalivih. Njihova prisotnost ob morju ni več redkost, temveč znak, da se narava spreminja, prilagaja in preseneča.
V tem uvodu se podajamo v svet teh elegantnih ptic, ki so si izbrale novo domovanje – med soljo, soncem in skalami slovenske Istre. Zakaj prihajajo, kako se znajdejo v slanem okolju in kaj to pomeni za naš odnos do narave? Odgovori se skrivajo v opazovanju, spoštovanju in razumevanju njihovega sveta.
Se je labodje jezero preselilo na slovensko morje? Človeški pogled na elegantne ptice, ki so si izbrale novo domovanje
Ko pomislimo na labode, si jih večina predstavlja, kako mirno drsijo po gladini jezera. Obdani so z meglico jutra in tišino narave.
Njihova podoba je tako močno zasidrana v sladkovodnih okoljih, da se zdi skoraj nenavadno, ko jih zagledamo med valovi morja. Ob obali se sončijo, kopalci in otroci gradijo peščene gradove.
Pa vendar – to ni več redkost.
Slovenska obala je v zadnjih letih postala dom za številne labode, ki se ne zadržujejo le ob izlivih rek, temveč se samozavestno podajajo tudi med ljudi.
Labodi med valovi – nova realnost slovenske obale
V Škocjanskem zatoku, kjer že dolgo spremljajo gibanje ptic, pravijo, da labodi na morju niso nič nenavadnega.
Gre za izjemno prilagodljivo vrsto, ki se zna znajti v različnih okoljih. Čeprav za gnezdenje raje izbirajo mirne stoječe vode, jih privlačijo tudi prehodna območja, kjer se sladka voda meša s slano.
- To so izliv Soče, reka Osp pri Trstu ali Badaševica v Kopru.
Vir: unsplash.com – Labodi plavajo med valovi, se hranijo v laguni in se brez strahu približajo ljudem. Njihova prisotnost je postala tako stalna, da bi lahko rekli, da se je »labodje jezero« preselilo na slovensko morje.V teh krajih labodi ne le preživljajo zimo, temveč nekateri ostajajo vse leto.
V Kopru je njihova prisotnost postala tako stalna, da so mestne oblasti namestile prometni znak, ki opozarja na labode, ki prečkajo cesto. Da, prav ste prebrali – labodi na cesti. Kot bi hoteli povedati: “Tukaj smo doma.”
Zakaj jih privlači morje?
Hrana in mir.
V plitvinah ob izlivih rek labodi najdejo obilo vodnih rastlin, ki predstavljajo glavni vir njihove prehrane. – –
- Slana voda jim ne škoduje, saj se zadržujejo v območjih, kjer je slanost nižja.
- Poleg hrane pa jim obala ponuja tudi zavetje in prostor za počitek. In čeprav so sladkovodne ptice, se zdi, da jim morski zrak prav nič ne škodi.
V Strunjanu, kjer se nahaja Krajinski park, je njihova prisotnost postala stalnica.
- Prvič so jih tam opazili leta 2015, danes pa tam prebivata dva stalna para, en odrasel osebek in dva mladiča.
Obiskovalci jih pogosto srečajo med hranjenjem v Stjuži ali pa jih zagledajo, kako plavajo med kopalci, kot da bi bili del poletnega utripa obale.
Labod grbec – vse številčnejši in včasih tudi preveč
Labod grbec je vrsta, ki se v Sloveniji hitro širi.
V Škocjanskem zatoku opozarjajo, da je njegova populacija v porastu, kar včasih povzroča težave drugim vrstam ptic. Zaradi svoje velikosti in teritorialnosti lahko izpodrine manjše ptice, kar je zaskrbljujoče z vidika biotske raznovrstnosti.
Čeprav je pogled na labode vedno očarljiv, se moramo zavedati, da njihova številčnost prinaša tudi odgovornost. Narava je občutljiv sistem, v katerem vsaka sprememba vpliva na ravnovesje.
Hranjenje labodov – dobra namera, slabe posledice
Mnogi obiskovalci obale se ne morejo upreti skušnjavi, da bi labodom ponudili košček kruha.
A strokovnjaki opozarjajo: to ni dobro. Labodi so pretežno rastlinojedi in kruh jim lahko škoduje. Poleg tega se s hranjenjem začnejo zanašati na človeka, kar ni naravno za prostoživeče ptice.
V Krajinskem parku Strunjan so pripravili letake, ki opozarjajo na tri ključne razloge, zakaj labodov ne hranimo:
- Neprimerna hrana: Kruh ni del njihove naravne prehrane in jim lahko povzroča prebavne težave.
- Odvisnost od človeka: Labodi morajo ostati divje ptice, ki si hrano poiščejo sami.
- Onesnaževanje okolja: Ostanki hrane v vodi povzročajo prekomerno onesnaženje in lahko vodijo do cvetenja vode.
Namesto da jim ponudimo hrano, jim raje podarimo mir in spoštovanje. Opazujmo jih iz razdalje, brez vmešavanja v njihov svet.
Vir: unsplash.com – Labod grbec je vrsta, ki se v Sloveniji hitro širi. V Škocjanskem zatoku opozarjajo, da je njegova populacija v porastu, kar včasih povzroča težave drugim vrstam ptic.Strunjan – novo labodje jezero?
Ko se sprehodimo po Strunjanu, se zdi, kot da smo stopili v prizor iz Čajkovskega baleta. Labodi plavajo med valovi, se hranijo v laguni in se brez strahu približajo ljudem.
- Njihova prisotnost je postala tako stalna, da bi lahko rekli, da se je “labodje jezero” preselilo na slovensko morje.
- A ta preselitev ni le estetska. Je dokaz, kako se narava prilagaja, kako se ptice odzivajo na spremembe okolja in kako pomembno je, da jih pri tem ne motimo.
Niso turistična atrakcija, temveč del naravnega sveta, ki si zasluži našo pozornost in spoštovanje.
Labodi
Labodi na slovenski obali niso več redkost. So del nove realnosti, ki nas uči, da narava ni statična, temveč se nenehno spreminja.
Njihova prisotnost ob morju je čudovit opomnik, da lahko sobivamo z divjimi živalmi – če le znamo prisluhniti njihovim potrebam.
Namesto kruha in bližnjih selfie-jev jim podarimo tisto, kar najbolj potrebujejo:
opazovanje iz razdalje, spoštovanje njihove svobode in mir, ki ga v naravi tako cenijo.
Tako bo slovenska obala ostala ne le prostor za oddih, temveč tudi dom za elegantne ptice, ki so si izbrale novo jezero – med valovi Jadrana.
Pripravila AK
Viri:
obalaplus.si
.delo.si
sava-hotels-resorts.com
naravniparkislovenije.si
unsplash.com
YouTube.com
FB.com
The post Labodi: Strunjanska obala – novo labodje jezero first appeared on NaDlani.si.
English (US)