La Traviata v Gostičev spomin

Prečudovita rdeča zavesa na odru ljubljanske Opere se dvigne in predstava se prične. Sprva tišje, malce turobno, žalostno, črno, s prstom usmerjeno v glavno junakinjo današnjega dne – Violetto. Prvi prizor, enak zadnjemu, toda začnimo na začetku. Kmalu si namreč Violetta nadane čudovito belo obleko in zabava se prične. Pijača, penina v potokih, dragulji, vesela glasba, lepe ženske, šarmantni moški … Hedonizem ni izmišljotina današnjih dni, temveč ga je že dobro poznal tudi stari Pariz. Zelo, zelo dobro … Violetta je namreč čudovita, zelo popularna in zato oblegana pariška kurtizana, v katero pa se nesmrtno zaljubi mladi plemič Alfredo. Sledi zgodba polna ljubezni, čiste in lojalne, ter konec, bridek in žalosten. Ter kot sem omenila, zadnji prizor enak prvemu, ko Violetta odkoraka proti zadnji luči.

Zgodba opere, bojda največkrat uprizorjene na svetu, izvira iz knjige (po resničnih dogodkih!) Dama s kamelijami francoskega pisatelja Alexandra Dumasa (verjetno ga poznate kot avtorja knjig Trije mušketirji, Grof Monte Cristo in drugih uspešnic), liberto pa je spisal pesnik Francesco Maria Piave. Opera v italijanskem jeziku je bila tako premierno uprizorjena kar v Benetkah leta 1853 in doživela … poraz. Celo izžvižgavanje! Vendar je že kaj hitro po tej klavrni premieri prepričala gledalce in poslušalce ter še danes polni operne dvorane in navdihuje.

Zakaj?

Presenetila in kasneje navdušila občinstvo 19. stoletja je zaradi svoje unikatnosti. Pred Verdijevo La Traviato so bili v ospredju oper kraljevske glave. Tudi moški. Vsekakor pa ne neka francoska kurtizana, čeprav nič cenena, temveč kot spoznamo skozi zgodbo, dejansko prav čudovita dama dobrega srca in prijaznih čustev. Violetta se namreč tudi zaljubi v Alfreda in opusti svoje zabavno, toda razuzdano življenje. V drugem dejanju tako opazujemo njuno čisto, nedolžno, lepo ljubezen, ki pa jo žal prekine Alfredov oče. Bodoči ženin Alfredine sestre se namreč obotavlja pred poroko – bo res vzel brhko mladenko iz družine, katere njen lastni brat je pobegnil s kurtizano? Razredni boji in družbeno etična pravila tako ne prvič v zgodovini prekinejo romantično ljubezen. Violetta, kot rečeno nič prostaška, temveč čista duša, se odpove svoji ljubezni in odide. V tretjem dejanju nas čaka sicer ljubezensko snidenje: starec strtega srca, ko spozna, kaj je storil, pa vendar nič vesel konec.

Sempre libera!

Kar je burilo duhove nekoč, buri še danes – ne le vprašanji, kako je lahko kurtizana v svojem jedru, svojem srcu tako dobra in pravična in kako je sposobna takšne čiste ljubezni, temveč predvsem nespodobna svoboda ženske, ki ji očitno meje svobode postavi lahko le – Ljubezen. Tista prava in čista.

Z uprizoritvijo te čudovite, vesele in tragične zgodbe so se tako zaključili že 26. Gostičevi dnevi. Tudi tokrat so se pričeli s spominsko nedeljsko mašo na Homcu, prvega dne tega meseca, nato nadaljevali s slavnostnim koncertom v KD Franca Bernika Domžale, odšli v Zagreb, kjer je bila 12. marca v zagrebški operi uprizorjena še ena Verdijeva klasika, Aida, in se nato zaključili v slovenski prestolnici ta ponedeljek. Ponovno smo vsaj za slab mesec pomislili in se slavnostno poklonili svetovno znanemu opernemu pevcu, tenoristu, ki se je s starši pri osmih letih preselil na Homec in s tem krajem ostal povezan do smrti – čeprav je vmes postal eden najboljših evropskih umetnikov in prepotoval svet.

»Zdravica privre naj iz src nam veselih … « slišimo v slavni napitnici te opere in tako tudi nazdravimo našemu slavnemu sokrajanu, ki ni le skrbel za glasbene užitke svojih sodobnikov, temveč še danes skrbi, da uživamo v čudoviti glasbi. Gostičevi dnevi so tako odlična priložnost, da srečate domžalske znance, ki jih že dolgo niste videli, kar v Operi. To vam namreč povem kar iz lastne izkušnje. In kot La Traviata – spili smo kozarec penine in slavili življenje ter uživali v čudoviti glasbi.

Avtor: Ajda Vodlan

The post La Traviata v Gostičev spomin appeared first on domžalec.si.