Kumer na COP29: Pričakovanja glede rezultata podnebne konference se dvigujejo (dopolnjeno)

Pričakovanja na podnebni konferenci se dvigujejo in čutiti je željo po rezultatu glede podnebnih financ, je v izjavi novinarjem na prizorišču COP29 v Bakuju povedal minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer. Vsebinska razhajanja so po njegovem še vedno največja glede višine sredstev in prioritet, ki bi se jih moralo znotraj tega doseči.

Po Kumrovih besedah so po današnjih dopoldanskih sestankih s strani predsedstva dobili informacije, da bodo v večernih urah prejeli prve osnutke končnih zaključkov letošnje konference. Če se bo tudi dejansko uresničilo, Kumer napoveduje, da jih čaka “delovna noč”.

Kot je spomnil, se EU in tudi Slovenija zavzemata za ambiciozen rezultat tako glede novega finančnega cilja za pomoč državam v razvoju kot tudi blaženja podnebnih sprememb. “Slovenija je majhno gospodarstvo in si veliko obeta predvsem od zaključkov na področju blaženja. Druge države pa imajo zelo velika pričakovanja glede prilagajanja podnebnim spremembam. Se pa vsi strinjamo, da korak naprej mora biti storjen, četudi se na nekaterih točkah na sestankih čuti, da se brani doseženo in dogovorjeno v lanskem letu,” je potek pogovorov orisal Kumer.

Da od tega, kar je bilo lani glede področja blaženja sprejeto v Dubaju, “absolutno ne smemo iti nazaj”, je danes pred novinarji znova poudarila tudi glavna slovenska podnebna pogajalka Tina Kobilšek. “Idealno bi bilo, da bi šli korak naprej, trenutno pa, kot kaže, si prizadevamo za to, da se obdržijo zaključki iz Dubaja,” je dodala.

Glede novega cilja finančne pomoči manj razvitim državam so po Kumrovih besedah vsebinska razhajanja največja glede tega, kako velika naj bi bila številka in kakšne prioritete bi se morale znotraj tega doseči. Sam sicer pričakuje, da bo vsaj dvakrat višja od trenutnih 100 milijard letno. “To pa marsikoga ne zadovolji, razpon od tukaj naprej je velik. Hkrati pa marsikdo pravi, da mora biti to tudi realno izvedeno in da moramo v to številko vključiti vse neposredne in posredne podnebne finance. Eno je torej številka, drugo pa je vse, kar se na to naveže,” je še poudaril minister.

O vlogi Kitajske in ZDA na pogajanjih pa je povedal, da predstavniki EU letos s prvo zelo intenzivno pogovarjajo na različnih ravneh, v primeru ZDA pa se čutijo posledice rezultata predsedniških volitev. Kljub temu so danes dobili zagotovilo, da v četrtek na pogajanja prihaja podnebni odposlanec Washingtona John Podesta. Slednji naj bi se po Kumrovih besedah zelo aktivno vključil v pogovore, obenem pa je “zelo ambiciozno naravnan”. “Če zraven pripeljemo še Kitajsko in EU, potem to vse skupaj lahko generira zelo pozitiven rezultat,” je sklenil Kumer.

Pred tem je sicer na nadaljevanju plenarnega zasedanja na visoki ravni podal tudi slovensko nacionalno izjavo. V nagovoru je izpostavil, da “Slovenija ukrepa”. Ob tem je spommnil na zastavljen dolgoročni cilj podnebne nevtralnosti o leta 2050, trenutno pa pripravlja prvi nacionalni podnebni zakon, ki bo postavil pravni okvir za odločnejše ponebne ukrepe.

“Raziskujemo celo možnosti, da prej dosežemo nevtralnost. Zavedajoč se pomena financiranja podnebnih ukrepov v državah v razvoju in potrebe po solidarnosti je Slovenija v letu 2023 povečala podnebno financiranje za skoraj 40 odstotkov ob spoštovanju zaveze o dvojnem financiranju prilagajanja. Prav tako smo se zavezali, da bomo povečali svoj prispevek v zeleni podnebni sklad za 150 odstotkov in podprli sklad za izgube in škodo,” je poudaril.