Kulturni praznik s pesmijo, plesom in zgodbo v Osnovni šoli Preserje pri Radomljah

V Osnovni šoli Preserje pri Radomljah so obeležili kulturni praznik. Scenaristki prireditve, učiteljici Nataša Puhner in Mateja Jerina, sta si odlično zamislili scenarij, ki se je odvijal po celem odru in tudi med gledalci, scena pa je bila prikaz Prešernovega trga v Ljubljani. Seveda sta bila na odru prisotna tudi naš veliki pesnik France Prešeren in njegova neuslišana ljubezen Primicova Julija, vse pa je povezoval Maček Muri, prebivajoč na Prešernovem trgu in s tem najbolj seznanjen z dogodki na Prešercu. Na začetku je bil prikazan vrvež na trgu, prodajali so se helijevi baloni, pekla so je pokovka, ulična glasbenica je veselo raztegnila meh harmonike, cvetličarka je prodajala rože, manjkala ni niti sprehajalka s svojim kužkom, pa otroški direndaj s skiroji, v kavarni sta dve gostji v narodnih nošah veselo kofetkali, vmes pa je čistilec (smetar) pobiral smeti, ki so jih nasmetili smetarji (ljudje). Prišli so tudi turisti z vodičko, se fotografirali in občudovali lepoto Prešernovega trga in tudi Ljubljane.

Prireditev je potekala v avli Osnovne šole Preserje pri Radomljah v torek, 4. februarja 2025, privabila pa je lepo število obiskovalcev, ki so napolnili prireditveno avlo do zadnjega kotička. V igri so sodelovali otroški in mladinski pevski zbor Osnovne šole Preserje pri Radomljah, mladi plesalci, flavtistka in violinistka, kot gostje pa so nastopili dobitnik Prešernovega sklada baritonist Marcos Fink, ki je zapel Zdravljico na čisto drug način, nato pa zapel še nekaj pesmi, ter žene v narodnih nošah. Prireditve so se udeležili Polona Klopčič iz Zavoda Republike Slovenije za šolstvo, ravnateljica Osnovne šole Preserje pri Radomljah Jasna Korbar, ravnateljica Osnovne šole Dob Bojana Rutar, članice in člani Sveta zavoda, Sveta staršev, upokojeni učitelji ter ostali obiskovalci, večinoma starši in sorodniki nastopajočih otrok. Za vse pa so odlično poskrbeli tonski mojstri in mojstri svetlobnih efektov. Lepo povezana zgodba o kulturi se je odvijala po celem odru, slišalo se je petje ob spremljavi klavirja, celo France Prešeren je oživel in sestopil s podstavka ter se pogovarjal z ljudmi, prišla je tudi figa, zaščitni znak dr. Figa, manjkalo ni tudi plesa s povodnim možem in z lepo ter prevzetno Urško in še in še.

Ravnateljica Osnovne šole Preserje pri Radomljah Jasna Korbar se je ob koncu prireditve zahvalila vsem, ki so kakorkoli pripomogli, da je prireditev odlično uspela. V nadaljevanju pa je povedala nekaj besed o kulturi in kulturnem prazniku, ki ga obeležujemo 8. februarja. »O Vrba, srečna, draga vas domača, kjer hiša mojega stoji očeta, je na simbolni način dom vseh nas Slovencev. Na domačem pragu očeta naše hiše, ki si je upal sanjati o dnevu, ko vremena Kranjcem bodo se zjasnila, smo se zbrali na dan, ki naj nas ne razdvaja, nas ne ločuje, temveč globoko povezuje. Slovenci smo verjetno edini narod, ki slavimo dan kulture kot nacionalni praznik. To nikakor ni naključje. Umetnost in kultura sta pripomogla k temu, da smo v tisočletjih kot majhen narod med veliko večjimi ljudstvi uspeli ohraniti svoj jezik in svojo identiteto. Brez slovenske pesmi in besede, brez mokrocvetečih rož poezije, ne bi bilo slovenske države. Danes praznujemo slovenski kulturni praznik, dan, ko se spominjamo Franceta Prešerna, a hkrati dan, ko se poklonimo vsem ustvarjalcem, ki so skozi stoletja oblikovali naš kulturni prostor. To je dan, ko se zavemo, kako močno je kultura vtkana v našo identiteto, kako nas povezuje in kako nas opominja, da smo kot narod skozi zgodovino obstali prav zaradi nje, zaradi jezika, umetnosti, kulture, literature in dediščine, ki jo skrbno ohranjamo in plemenitimo. Kultura ni le nekaj, kar občudujemo od daleč, ampak je živa snov, ki jo soustvarjamo vsak dan, je v naših pesmih, v zgodbah, ki jih prenašamo iz roda v rod, jezikovne občutljivosti, s katero skrbimo za slovensko besedo. V umetnosti, ki nam pomaga razumeti sebe in svet okoli nas. Brez kulture bi bil kot narod kot drevo brez korenin. Ranljiv, brez trdne podlage in brez prave prihodnosti. France Prešeren, ki nas na ta dan združuje, je svojo umetnost posvetil ideji svobode, ljubezni in narodne enotnosti. Njegove besede še vedno odmevajo v naši zavesti, saj govorimo o temeljnih vrednotah, ki so večne, tako kot so bile aktualne v njegovem času, so pomembne tudi danes. A kultura ni zgolj zapuščina preteklosti, je izziv sedanjosti in odgovorne prihodnosti. Kako bomo kot družba skrbeli zanjo, kako bomo spodbujali nove generacije umetnikov, pisateljev, pesnikov in glasbenikov in vseh, ki bogatijo naš prostor s svojo ustvarjalnostjo. Kultura potrebuje zavestno podporo, ne le v obliki praznovanj, ampak tudi s konkretnimi dejanji. S spoštovanjem do umetniškega ustvarjanja, branjem slovenskih knjig, obiskovanjem gledališč, koncertov in razstav. Najbolj pa nam ta praznik pove, da brez kulture ni narodove duše, da brez jezika ni naše zgodovine, in da brez ustvarjalnosti ni naše prihodnosti. Slovenska kultura je naša odgovornost in naše bogastvo. Ohranimo jo, negujmo jo in ji dajmo prostor, da raste in živi. Hvala in ponosen praznik kulture vam želim,« je dejala v svojem nagovoru ob koncu prireditve, obenem pa se je s šopki zahvalila vsem ustvarjalcem te odlične prireditve ob kulturnem prazniku na Osnovni šoli Preserje pri Radomljah.

Avtor: Miro Pivar; Foto; video: Miro Pivar

The post Kulturni praznik s pesmijo, plesom in zgodbo v Osnovni šoli Preserje pri Radomljah appeared first on domžalec.si.