Kultura jo je odnesla poceni: na ministrstvu za zdravje odkrili kar 200 milijonov evrov primanjkljaja!

Ko je nova ministrica za kulturo razkrila 8,9 milijona evrov manjkajočih sredstev, se je zdelo, da je Golobova vlada za seboj pustila pravo finančno razdejanje. Zdaj pa je minister za zdravje Tadej Ostrc predstavil številko, ob kateri je kulturni minus videti skoraj kot napaka pri zaokroževanju: približno 200 milijonov evrov razlike med prevzetimi obveznostmi in zagotovljenim denarjem.

Če smo se še pred dnevi spraševali, kako bo Ministrstvo za kulturo zakrpalo skoraj devetmilijonsko luknjo, je odgovor očitno preprost: v primerjavi z zdravstvom jo je odneslo razmeroma dobro.

Ministrica za kulturo Ignacija Fridl Jarc je po pregledu poslovanja sporočila, da ministrstvu zaradi povečane porabe prejšnjega vodstva do konca leta manjka 8,9 milijona evrov za izpolnitev zakonskih in pogodbenih obveznosti. Največji manko, 3,9 milijona evrov, naj bi nastal na postavki za samozaposlene v kulturi.

Na Ministrstvu za zdravje pa očitno niso našli luknje, temveč finančni krater.

Sto milijonov tukaj, sto milijonov tam – in že govorimo o resnem denarju

Minister Tadej Ostrc je po zaključku primopredaje povedal, da ima ministrstvo približno 200 milijonov evrov primanjkljaja glede na prevzete obveznosti in zagotovljena proračunska sredstva.

Po njegovih besedah je prvi del težave povezan z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije. ZZZS je novembra 2025 prejel dodatnih 520 milijonov evrov, vendar naj v finančnem načrtu ministrstva ne bi bilo zagotovljenih še približno 100 milijonov evrov. Dodatne zdravstvene storitve, med njimi transplantacije, naj bi bile poleg tega prenesene iz financiranja ZZZS neposredno na državni proračun. Ob pregledu drugih prevzetih obveznosti so na ministrstvu po Ostrčevih besedah odkrili še dodatnih približno 100 milijonov evrov razlike.

Skupaj torej: okoli 200 milijonov evrov. To je več kot 22-krat toliko, kot po navedbah sedanjega vodstva manjka Ministrstvu za kulturo.

Bolnišnice že ustvarile 22 milijonov izgube

Slaba novica je, da se zgodba pri ministrskem proračunu še ne konča. Javne bolnišnice so samo v prvih petih mesecih leta 2026 ustvarile približno 22 milijonov evrov izgube.

Če se sedanji trendi ne bodo spremenili in država ne bo sprejela dodatnih ukrepov, bi lahko skupni primanjkljaj bolnišnic do konca leta po ministrovi oceni dosegel od 80 do 100 milijonov evrov. Med razlogi je navedel učinke nove ureditve financiranja zdravstvenih programov in višje stroške dela zaradi plačne reforme.

Posebej skrb vzbujajoče naj bi bilo stanje na Onkološkem inštitutu, na finančna tveganja pa opozarjajo tudi vodstva obeh univerzitetnih kliničnih centrov ter nekaterih drugih bolnišnic. Ostrc je zato napovedal sanacijske načrte in iskanje notranjih rezerv. Preveriti želi tudi, ali so bile delovne uspešnosti oziroma nagrade vodstvom zavodov upravičene.

Infekcijska klinika ostala brez dela evropskega denarja

Težave niso omejene le na tekoče financiranje. Pri projektu nove infekcijske klinike UKC Ljubljana so po pregledu ugotovili, da zaradi zamud in neusklajenih postopkov ne bo mogoče počrpati vseh načrtovanih evropskih sredstev.

Namesto približno 55 milijonov evrov naj bi Sloveniji uspelo pridobiti le okoli 35 milijonov. To pomeni približno 20 milijonov evrov manj evropskega denarja, kot je bilo sprva predvideno.

Torej ne le, da v državnem proračunu manjka denar. Del denarja, ki bi ga lahko dobili iz Bruslja, bo očitno ostal neizkoriščen.

Denarja ni, sredstva za društva pa so se potrojila

Novo vodstvo je opozorilo tudi na izrazito rast sredstev za nevladne organizacije in društva na področju zdravstva. Ta naj bi se v nekaj letih povečala s približno štirih na več kot 12 milijonov evrov letno. Minister je napovedal preverjanje učinkovitosti, namenskosti in preglednosti porabe tega denarja. Pri tem se seveda postavlja neprijetno vprašanje: kako je mogoče, da so se posamezne postavke tako močno povečevale, medtem ko je ministrstvo prevzemalo obveznosti brez zadostnega finančnega kritja?

Primerjava s kulturo je skoraj neverjetna

Na kulturnem ministrstvu 8,9 milijona evrov manka že povzroča zamrznitev oziroma prelaganje nekaterih razpisov, ukinjanje študentskega dela, zmanjševanje voznega parka in napovedi krčenja števila zaposlenih. Ministrica Fridl Jarc je dejala, da ministrstvo za finance manjkajočega denarja ne bo preprosto nadomestilo. Kaj bo potem pomenil približno 200-milijonski primanjkljaj na zdravstvu?

V kulturi se lahko začasno ustavi kakšen razpis. V zdravstvu pa so na drugi strani pacienti, čakalne vrste, zdravila, transplantacije, zdravljenje raka in poslovanje bolnišnic. Posledice finančne luknje zato niso le računovodska težava, ampak lahko neposredno vplivajo na delovanje sistema.

Kdo je odgovoren?

Sedanja ministra odgovornost pripisujeta predvsem odločitvam in porabi prejšnjih vodstev. Nekdanji oblastniki bodo verjetno odgovarjali, da ne gre za pravi primanjkljaj, ampak za načrtovane obveznosti, ki jih bo država pokrila z rebalansom. Če so podatki novih vodstev pravilni, je Golobova vlada svojemu nasledniku poleg številnih reform zapustila tudi posebno obliko politične dediščine: obveznosti so že podpisane, denarja zanje pa ni.