Krona Slovenije: 275 km in 17.200 m vzpona v štirih dneh

Krona Slovenije (2020) je vodnik legendarnega alpinista Vikija Grošlja, ki opisuje krožno pot Ljubljana–Triglav–Stol–Grintovec–Ljubljana. Gre za domiselno povezavo najvišjih vrhov treh slovenskih gorskih skupin, ki jo je Grošelj pred izidom vodnika prehodil v desetih dneh in pripravil s preko 30 oglednimi pohodi. Njegova ideja ni zgolj planinski izziv, temveč poklon slovenski naravi, hribom in gorništvu.

Priprave na izziv

Navdihnjen nad Grošljevo zamislijo sem si vodnik izposodil v kamniški knjižnici, natančno prebral in si zabeležil ključne podatke. Nato sem k sodelovanju povabil prijatelja Aljošo Smolnikarja iz Moravč, s katerim sva že pretekla izziv 3V (Grintovec–Stol–Triglav) in Domžalsko pot spominov (101 km / 3.380 m / 13 h 03′).

Od marca 2023 sva opravila 13 oglednih pohodov – posamično ali skupaj – in v pripravah premagala 266 km z 17.730 m vzpona. Naš cilj je bil v štirih ali petih dneh preteči celotno traso, ponoči čim več počivati, podnevi pa uživati v lepoti narave, stezah in razgledih.

Potovanje po Kroni Slovenije

1. dan: Gunclje – Soriška planina (70 km / 4.900 m vzpona)

V torek, 24. junija, sva zgodaj zjutraj začela v Guncljah pri Ljubljani. Pot je vodila preko Osolnika, Lubnika, Starega vrha, Blegoša (1.562 m) in Ratitovca (1.642 m), nato pa še na Soriško planino, kjer sva prispela že v noč. Za nama je bilo 70 km in 4.900 m višinske razlike.

2. dan: Soriška planina – Triglav – Mojstrana (62 km / 4.050 m vzpona)

Na Dan državnosti sva se vzpela na Triglav preko Koble, Črne prsti, Rodice (1.966 m), Bohinja in Vodnikove koče. Na vrhu očaka (2.864 m) sva stala ob 19. uri – popolnoma sama. Med potjo sva si pomagala z ostanki snega, ki sva si jih tlačila pod kapice. Spust čez Kredarico v dolino Vrat in nato v Mojstrano je bil dolg, a neizogiben. Skupaj 62 km in 4.050 m vzpona.

3. dan: Mojstrana – Stol – Tržič (62 km / 3.820 m vzpona)

Tretji dan so se že poznali znaki utrujenosti. Pot je vodila čez Dovško rožco, kočo na Golici, Vajneževo sedlo (1.972 m) in nato na Stol (2.236 m), najvišji vrh Karavank. Čez Zelenico in Ljubelj sva se spustila v Tržič, kjer je dan prinesel še 62 km in 3.820 m vzpona.

4. dan: Tržič – Grintovec – Šmarna gora – Gunclje (81 km / 4.430 m vzpona)

Zadnji dan je bil najbolj zahteven. Iz Tržiča čez Kriško goro, Storžič (2.132 m), Jezersko, Češko kočo, Mlinarsko sedlo in končno na Grintovec (2.558 m). Po dolgem spustu v Kamniško Bistrico sva se odločila, da greva do konca – čez Kamnik, Podgorje, Vodice in na zadnji vzpon: Šmarno goro. Ta vrh je za Grošlja povezan z otroštvom, zato ga ni mogel izpustiti. Zadnji dan je prinesel 81 km in 4.430 m vzpona.

Zaključek: 275 km v 71 urah in 47 minutah

Po 71 urah in 47 minutah sva se vrnila v Gunclje. Vsak meter poti je potrdil, kar Grošelj želi povedati s svojim vodnikom: slovenske gore so prostor pristnih stikov, lepih razgledov in notranje tišine.

Hvala spremljevalcema Tanji in Joštu, ki sta prevozila 660 km in vedno zagotovila podporo, hrano in dobro voljo. Zahvaljujeva se tudi štirim sponzorjem, ki so naju podprli.

Zdaj je čas za počitek. Vi pa si oprtajte nahrbtnik in se podajte na pot!

Matej Hribar (Kamnik)