Kriza slovenskega alpskega smučanja: smo dosegli dno ali šele začetek padca?

Velike napovedi o olimpijskih kolajnah so se razblinile kot megla nad Cortino. Prvič po letu 1976 med najboljšimi desetimi ni bilo Slovenca. Kaj se dogaja z našim alpskim smučanjem – in kdo bo ustavil zdrs?

Ko 12. mesto boli bolj kot odstop

Ko je Žan Kranjec po veleslalomu v Cortini zasedel 12. mesto, ni iskal izgovorov. Bil je razočaran. In z njim vred tudi slovenska javnost. To je njegova disciplina. Njegov teren. A namesto boja za kolajno – hladna realnost. Še bolj zaskrbljujoče? Na startu sploh ni bilo slovenskega slalomista. Nekdanji reprezentant Mitja Dragšič je to označil za katastrofo. In težko mu oporekamo. Država z bogato smučarsko tradicijo brez predstavnika v tehnični disciplini? To ni le naključje. To je signal.

Poškodbe, ki ne minejo – niti po koncu kariere

Dragšič danes deluje v mednarodnem okolju, a posledice kariere še vedno čuti. Dobesedno. Poškodbe so stalnica alpskega smučanja, a vprašanje je, ali imajo naši tekmovalci dovolj podpore – fizične, strokovne, finančne. Vsaka sezona je boj. Ne le s konkurenco, temveč s telesom. Ko zmanjka širine ekipe, ko ni pravega zaledja, se pritisk skoncentrira na enega ali dva posameznika. In takrat napake bolijo bolj.

Baza se krči, klubi životarijo

Največji alarm pa bije drugje – pri mladih. Baza tekmovalcev se zmanjšuje. Klubi, ki so nekoč proizvajali talente, danes komaj preživijo. Smučanje je drag šport. Oprema, treningi, prevozi, snežni pogoji – vse to stane. Veliko. Družine dvakrat premislijo, preden otroka vpišejo v klub. Zime so krajše, sneg ni več samoumeven. In če otrok nima dostopa do “telovadnice na snegu”, kot pravi Dragšič, izgubi stik z osnovo. S tistim občutkom za robnik, hitrost, ravnotežje.

Brez sistemske spremembe ne bo preobrata

Slovensko smučanje nujno potrebuje nov model dela. Več povezovanja med klubi, več vlaganja v mlade, bolj jasno pot od otroških kategorij do svetovnega pokala. Talent imamo. To smo dokazali neštetokrat. A talent brez sistema je kot smučar brez proge. Vprašanje ni več, ali smo v krizi. Vprašanje je, ali jo bomo znali izkoristiti kot prelomnico. Bomo znali znova zgraditi temelje – ali bomo čakali na čudež? Če nas je zgodovina česa naučila, potem tega: vrhovi pridejo in gredo. Ostane pa delo. In volja.

Pripavil: I.M.

Vir: Facebook

The post Kriza slovenskega alpskega smučanja: smo dosegli dno ali šele začetek padca? first appeared on NaDlani.si.