Kriza prihaja od znotraj

Slovenija je v treh desetletjih neodvisnosti dosegla izjemen napredek: iz države z visoko inflacijo in tranzicijskimi šoki smo postali ena vodilnih članic EU po BDP na prebivalca. A zadnja leta pod vlado Roberta Goloba kažejo zaskrbljujoče znake nazadovanja.

Na padajoče investicije, naraščajoči zaostanek za EU povprečjem in tveganje vrnitve k višji inflaciji je opozoril na X tudi slovenski raziskovalec Niko Gamulin, ki z zapisanim opozarja, da je ogroženo vse, kar je Slovenija doslej zgradila.

Poglejmo številke, ki ne lažejo. Pod vlado Janeza Janše so investicije (bruto investicije v osnovna sredstva kot odstotek BDP) rasle in dosegle vrhunec okoli 23 %. To je bilo obdobje okrevanja po covidu, ko je Slovenija krepila konkurenčnost. Od prihoda vlade Roberta Goloba maja 2022 pa investicije strmo padajo – na okoli 19–20 % BDP, pod povprečje EU. Posledica? Naraščajoči kumulativni zaostanek za EU pri BDP na prebivalca: od približno 92 % EU povprečja pred 2022 do 90–91 % leta 2024, z napovedmi nadaljnjega padca. Slovenija se oddaljuje od najrazvitejših, namesto da bi jih dohitevala.

“Zapomnite si ta graf. Ko bodo čez 2-3 leta rekli ‘kriza je prišla od zunaj’ – NI RES. Krizo je zakuhala tovarišija: Padajoče investicije, naraščajoče plače brez podlage, odsotnost ekonomske strategije,” je opozoril Gamulin ob grafih.

Foto: X

Zgodovinski graf inflacije v Sloveniji v primerjavi z EU (1995–2024) jasno kaže, kako smo se po hiperinflaciji 90. let in vstopu v evrozono stabilizirali. Od 2008 do 2021 je bila slovenska inflacija pogosto nižja od EU povprečja – to je bil ključ do stabilnosti, nižjih obresti in privlačnosti za investitorje.

Foto: X

Gamulin je ob tem grafu zapisal: “To je globoko zakoreninjen virus, brez katerega bi bila lahko Slovenija med najrazvitejšimi evropskimi državami. O tem govorijo številke, a kljub temu se aktualna vlada na vse pretege trudi, da bi vzpostavili razmere na začetku spodnjega grafa.” 

A Golobova vlada se po mnenju Gamulina na vse pretege trudi vzpostaviti razmere iz začetka tega grafa: masovno dvigovanje plač v javnem sektorju brez podlage v produktivnosti, odsotnost resne ekonomske strategije in interventni ukrepi, ki povečujejo javno porabo, tvegajo spiralo višjih cen. Čeprav je inflacija trenutno nizka (okoli 2–2.5 % leta 2025, celo pod EU povprečjem), je to posledica globalnega umirjanja energijskih cen in prejšnjih politik – ne zasluga trenutne vlade. Nasprotno: visoki dvigi plač in regulacije pritiskajo na stroške dela, kar lahko hitro vodi v višjo inflacijo, če se zunanje razmere poslabšajo. Če ne spremenimo smeri, bomo po mnenju kritikov kmalu spet gledali na graf inflacije iz 90. let – in Slovenija bo ostala ujeta v sredini evropske lestvice namesto na vrhu.

A.H.