Kritika: Tuba evfonij kvartet MEDITATIONES

Začetek jubilejne-35. edicije tradicionalnega festivala Musica aeterna/ Neminljiva glasba v Mekinjah-Kamniku

Piše: Franc Križnar

Naslovnica programskega lista

V okviru novega kamniškega Zavoda za kulturo Art hoc se je v 35., jubilejni sezoni v uršulinski kapeli samostana Mekinje (pri Kamniku) začel še en festival z dolgoletno tradicijo (5. okt. 2026). Poleg obujanja kamniške zgodnje glasbe (Janez Krstnik Dolar, Jakob Frančišek Zupan idr.), se je tokrat na letošnjem uvodnem koncertu predstavil nenavadni kvartet z nizkimi trobili Tuba evfonij kvartet MEDITATIONES; povsem nenavaden sestav dveh evfonijev (baritonov) in dveh tub pa še kakšnega tolkalca vmes za anglosaksonsko geografsko področje. Pri nas pa zagotovo edinstven sestav: Nina Tajč in Tobija Smrtnik (oba evfonij), Gašper Gortnar in Uroš Košir (oba tuba; slednji tudi kot pobudnik, umetniški vodja in vodja zasedbe). Dva od njih (Tajč in Gortnar) delujeta profesionalno v tujini – v Švici, dva (Smrtnik in Košir) pa pri nas.

Kvartet

Kamniška Musica aeterna/Neminljiva glasba je bila torej v znamenju štirih nizkih trobil, ki so jih omenjeni izvajalci v tehničnem in muzikalnem pogledu prignali do konca. Nič ne pretiravam, če že na začetku omenim neke vrste nemogočo primerjavo: ne le, da so dva evfonista in dva tubista daleč presegli Kamnik in tamkajšnji glasbeni oder, zreli so za uvrstitev v enega najeminentnejših abonmajskih ciklusov, srebrni ali zlati abonma ljubljanskega Cankarjevega doma, te naše tudi osrednje koncertne hiše pa še kakšnega gostovanja v širnem in ne le zgolj evropskem prostoru. V glavnem so bile na vrsti številne priredbe, srečali pa smo tudi kakšno izvirno delo za to nenavadno (nizko) trobilno zasedbo. Polnoštevilno občinstvo pa je tudi vse morebitne zadrege tako glede zasedbe-ansambla kot njihove predstavljene muzike več kot ovrglo. Tonetu Ftičarju, ki je vse tole spet organiziral in seveda s sofinancerjem Občine Kamnik in v imenu Zavoda za kulturo Art hoc, je vse tole spet več kot uspelo.

Po prvi priredbi popularne in tradicionalne Amazing Grace Američanke /dr./ Gail Robertson, je že bil na vrsti splet prvih dveh (od treh) stavkov Angel molitve & Angel glasbe našega skladatelja Davida Beoviča. Pa naj še kdo reče, da tudi Slovenci nismo v samem tovrstnem vrhu, kamor vsekakor sodi kvartet (dveh) evfonijev in (dveh) tub (v angl. kot Tuba-Euphonium Quartet). V tem primeru gre za standardno komorno zasedbo v svetu nizkih trobil. Gre za inštrumentarij s povsem enakimi akustičnimi načeli koničnih trobil. Zanje je značilen izjemno homogen, topel in kar orgelski zvok s širokim dinamičnim razponom. Vsi štirje dokaj enakopravni umetniki so svoje elitne interpretacije in v izjemni soigri zgradili na res izjemni in nenadkriljivi tehniki. V celoti pa zaokrožili svoj nastop tako muzikalno kot ansambelsko, kar je pravzaprav ves čar in blišč komornega muziciranja. Fanfarni R. V. Williamsov Flourish v priredbi Američana Davida Butlerja je imel svoj onomatopoetski pridih. Za izredno radoživo, tehnično skoraj nesluteno priredbo Mozartove Aleluje iz moteta Exultate jubilate (prir. kanadski skladatelj in trobentač David Marlatt) je za prvi pult evfonija sedel Ninin kolega Tobija Smrtnik in z nezmanjšano briljanco izvedel vse prirejene koloraturne (sopranske) arije. V priredbi Američana Davida Werdena smo slišali še Koračnico iz Druge suite v F-duru Angleža Gustava Holsta. Potem pa sta bila na vrsti dva dueta-terceta.

Duet (Tercet; Tobija Smrtnik, Gašper Gortnar in Uroš Košir)

V Tears for Pachelbel/Solze za Pachelbela Johanna Pachelbela v priredbah Erica Claptona in našega Davida Kajiča je šlo za duet/tercet, kajti poleg obeh trobilcev (Smrtnik & Košir) je nastopil še tretji (Gortnar), tokrat s cajónom (= kahonom), ki izhaja iz Peruja in je kot (priročno) tolkalo aktualno za afro-perujsko glasbo in se uporablja tudi v španskem flamenku: od izvirnega baroka do dandanašnjosti.

Duet (Nina Tajč in Gašper Smrtnik)

V drugem duetu (Tajč & Gortnar) pa sta s Tubhonium št. 2 iz knjige duetov finskega glasbenika in tubista Petrija Keskitala nastopila v paru še druga dva protagonista tega neminljivega večera dveh evfonijev in dveh tub. In po nekaj govornih vskokih vodje ansambla smo prispeli do konca s kar dvema dodatkoma.

Kvartet se je spet sestavil ter do konca odigral še nekaj nepojemljive glasbe za štiri nizka trobila: izvirne in prirejene. Po Plesih angleškega tubista (izvirnik za 4 tube!) Johna Stevensa so se izkazali prav vsi štirje (enakovredni) izvajalci v ansamblu. Proti koncu koncerta so zmogli še izjemno intonančno in unisono hitro glasbo! Koncert pa se je počasi že prevešal v zabavni, jazzovski del. Tale, predzadnja in še ena izvirna (baročna) skladba »uradnega« dela Ave Maria v priredbi Američana Jamesa Selfa nas je že pripeljala v preddverje današnje aktualnosti; tudi v resni alias umetniški glasbi; s posebej opazno odigrano kadenco evfonistke Nine Tajč. Power/Moč (A Rock Fanfare/Rokovske fanfare) Angleža Johna Stevensa pa so bile tisti finale, ki ga pa brez kar dveh dodatkov v tejle urici z nizkimi trobili in izvrstnimi izvajalci, še nismo zaključili. V Stand by me/Stoj ob meni Američana Bena E. Kinga je evfonistka Nina Tajč tudi zapela, igrala evfonij in vse skupaj začinila s priročnim tolkalcem. Happening pa je bil sklenjen še s ponovitvijo Stevensovega Dance/Plesa.

Finalni poklon

Kamniška uršulinska kapela je tako izzvenela v vsej svoji popolnosti. V tem starodobnem in več kot 700 let starem cerkvenem kompleksu se združujejo dolga zgodovina redovnega življenja klaris in uršulink, zdaj pa se v okviru kulturno turističnega središča in pod okriljem javnega zavoda Mekinjski samostan (Občina Kamnik) oglaša redno tudi muzika. V uršulinski cerkvi pa je tako spet izzvenela Musica aeterna, ki se s kondicijo in kontinuiteto nenehno nadgrajuje. Omenjeni koncert je bil tako po vsem prikazanem eden izmed viškov tega festivala v njenem več kot 30-letnem trajanju: per aspera ad astra/po trnovi poti k zvezdam.