Kristjani pri polnočnicah pričakali božič

Kristjani po vsem svetu so pri polnočnih mašah z molitvijo, pesmijo in branjem svetopisemskih odlomkov pričakali božič. Slovesna bogoslužja so potekala v duhu miru, upanja in povezanosti. Predsednik Slovenske škofovske konference Andrej Saje je v pridigi med drugim pozval k zavrnitvi vseh oblik nasilja ter k medsebojnemu spoštovanju in dialogu.

V svoji pridigi v novomeški stolnici je Saje dejal, da božič ni zgolj romantična pripoved ali čustveno ganljiv spomin, ampak gre za neposreden prihod Boga, tukaj in zdaj. S tem je Bog pokazal, da ni zgolj oddaljen opazovalec sveta, temveč da vstopa v našo krhkost in negotovost človeškega bivanja, med drugim tudi zato, da bi povedal, da nobena tema ni pretemna in da nobeno življenje v njegovih očeh ni prezrto, je dejal.

Božično sporočilo miru je po ocenah škofa danes skrajno aktualno – “ne samo v svetu, zaznamovanem z vojnami in krvavimi konflikti, temveč tudi v našem okolju, družinah, na delovnih mestih in v javnem prostoru”. “Prevečkrat se namreč srečujemo z grobostjo, izključevanjem, z govorom, ki rani, in z dejanji, ki poglabljajo razdeljenost. Zato ne ostanimo brezbrižni do tega, kar se dogaja okoli nas. Božično oznanilo nas kliče, da zavrnemo vsako obliko nasilja, ne le fizičnega, temveč tudi besednega, kulturnega in simbolnega,” je pozval.

Podobno kot je to med mašo za domovino v torek storil ljubljanski nadškof Stanislav Zore, je Saje pozval k spoštovanju življenja. “Od spočetja do naravne smrti ima vsak človek dostojanstvo, ki ga nihče nima pravice vzeti. Ob demografskih statistikah in stanju v naši družbi moramo to besedo slišati še posebej resno. Potrebujemo več podpore življenju, družinam in mladim, ki se odločajo za življenje,” je pozval.

Po Sajetovih besedah je treba krepiti tudi strukture in pobude, ki varujejo življenje in dostojanstvo človeka – od zdravstvenega sistema, socialnih služb, vzgoje in izobraževanja, do konkretnih solidarnostnih mrež. Pri tem je dodal, da spoštovanje življenja ni ideološko vprašanje, temveč vprašanje civilizacijske zrelosti in človečnosti.

Na koncu je še pozval, naj se na božič ne pozabi na vse uboge in ranjene, na tiste, ki trpijo zaradi bolezni, osamljenosti, krivic, vojn, migracij in revščine: “Spomnimo pa se tudi vseh, ki v teh dneh delajo, ko drugi praznujemo: zdravstvenih delavcev, reševalcev, policistov, vojakov, gasilcev, delavcev v domovih za starejše, v energetiki in drugod. Njihova služba je pogosto nevidna, a izjemno dragocena. V njih se udejanja tiha solidarnost, ki drži svet pokonci.”

Božične maše bodo potekale tudi skozi ves današnji dan. Saje bo imel mašo ob 10. uri v novomeški stolnici, ob 15. uri pa v Domu starejših občanov Novo mesto.

Papež Leon XIV. bo osrednjo božično mašo vodil v baziliki svetega Petra ob 10. uri, opoldne pa bo podelil tradicionalni božični blagoslov mestu in svetu – urbi et orbi.

Božič velja za drugi največji krščanski praznik. O Jezusovem rojstvu govori Sveto pismo, ki navaja, da se je Jezus rodil tesarju Jožefu in njegovi ženi Mariji v majhnem mestu Betlehem. Po zapisu je Marija rojeno dete povila in položila v jasli hleva, kjer so ga obiskovali tisti, ki so verjeli, da se je rodil odrešenik. Motiv deteta v jaslih hleva je tudi osrednji motiv jaslic.

25. decembra, ki je v Sloveniji leta 1989 po več desetletjih znova postal dela prost dan, božič obeležujejo katoliški in evangeličanski verniki. Del pravoslavnih vernikov, med drugim verniki Srbske pravoslavne cerkve, pa ga zaradi uporabe drugačnega koledarja praznuje 7. januarja.

A. V.