Kriminalisti pri Ribiču: kako so se končale hišne preiskave pri Jankoviću, Hojsu, Tovšakovi, Zidarju in drugih

Hišna preiskava pri nekdanjem prvem možu Darsa Andreju Ribiču je znova odprla vprašanje, kaj takšen prihod kriminalistov sploh pomeni in kaj sledi.

LJUBLJANA – Preiskovalci Nacionalnega preiskovalnega urada so v torek opravili hišno preiskavo pri nekdanjem predsedniku uprave Darsa in vidnem članu Gibanja Svoboda Andreju Ribiču. Po pojasnilih policije so preiskovalna dejanja izvedli na podlagi odredbe preiskovalnega sodnika Okrožnega sodišča v Celju zaradi utemeljenih razlogov za sum kaznivega dejanja dajanja podkupnine. Predkazenski postopek usmerja Specializirano državno tožilstvo. Pridržan ni bil nihče.

#image_title

Po besedah Ribičevega odvetnika Janeza Nemaniča policija preverja očitke, povezane s poslancem Resnice Aleksandrom Štorekom. Po letošnjih parlamentarnih volitvah so trije poslanci Resnice javno zatrjevali, da naj bi jim bili ponujeni visoki zneski za prestop oziroma podporo mandatarju na levem političnem polu. Štorek je pri tem omenjal tudi stik z Ribičem, ki je navedbe zanikal.

Ribič je po preiskavi dejal, da so očitki neresnični, kriminalistom pa je po navedbah njegovega odvetnika sam izročil večino elektronskih naprav ter gesla za dostop. Preiskava je trajala približno tri ure.

Primer je šele v predkazenski fazi. Hišna preiskava zato ne pomeni, da je bila oseba obtožena, še manj obsojena. To zelo nazorno kažejo tudi nekateri najbolj odmevni slovenski primeri zadnjih dveh desetletij.

Aleš Hojs: kriminalisti prišli, nekaj mesecev pozneje ovadba zavržena

Eden najnovejših primerov je nekdanji notranji minister in podpredsednik SDS Aleš Hojs. Preiskovalci so konec septembra 2025 opravili hišno preiskavo na njegovem domu zaradi suma, da naj bi bila izdana informacija o načrtovanih policijskih preiskavah, povezanih s člani Kavaškega klana.

Toda postopek se je končal brez obtožbe. Posebni oddelek Specializiranega državnega tožilstva je 12. februarja 2026 kazensko ovadbo zoper Hojsa zavrgel, ker med preiskavo ni bilo pridobljenih dovolj dokazov za utemeljen sum, da je storil očitano kaznivo dejanje.

Hojsov primer je eden najjasnejših dokazov, zakaj že same hišne preiskave ni mogoče predstavljati kot dokaz krivde.

Zoran Janković: 23 hišnih preiskav in sodna zgodba Stožic, ki traja leta

Med najbolj odmevnimi policijskimi akcijami je bila tista 27. septembra 2012. Več kot 120 policistov in kriminalistov je na območju Ljubljane in Kranja izvedlo 23 hišnih preiskav zaradi sumov gospodarske kriminalitete in korupcije.

Kriminalisti so preiskovali tudi dom ljubljanskega župana Zorana Jankovića, prostore Mestne občine Ljubljana in druge lokacije, povezane z družino Janković ter projektom Stožice. Šestim osebam so odvzeli prostost, vendar so jih nato vse izpustili.

Sledila je dolga in zapletena sodna zgodba, ki se je razdelila na več različnih postopkov. Zato ni mogoče govoriti o enem samem »primeru Stožice« z enim razpletom.

Tudi leta 2026 Jankovićeva sodna zgodba še ni povsem končana. Marca letos se je po več kot štirih letih od predobravnavnega naroka začelo sojenje v zadevi hladilne strojnice v Stožicah. Tožilstvo Jankoviću očita napeljevanje k zlorabi položaja oziroma zaupanja pri gospodarski dejavnosti, sam pa očitke zavrača. Postopek je še odprt in o krivdi ni pravnomočno odločeno.

V drugem delu pravne zgodbe Stožic, ki se je nanašal na razpis za sofinanciranje projekta, je sodišče leta 2025 kazenski postopek ustavilo. Tudi Jankovićev primer zato kaže, da se lahko iz ene velike kriminalistične akcije razvije več različnih postopkov z različnimi konci.

Franc Kangler: preiskali hišo, stanovanje in pisarno, številni postopki so padli

Kriminalisti so 4. maja 2011 opravili obsežne preiskave tudi pri takratnem mariborskem županu Francu Kanglerju. Preiskovali so njegovo hišo, stanovanje in službene prostore, kriminalisti pa so tedaj preverjali več občinskih poslov.

V policijski akciji je bilo pridržanih devet ljudi. Takrat so se v javnosti med drugim pojavljali sumi v povezavi z mariborsko tržnico, lutkovnim gledališčem, gondolo in drugimi projekti.

Kangler je bil pozneje v zadevi Ježovita zaradi dodelitve občinskega stanovanja sprva celo obsojen, vendar je bila sodba razveljavljena, pred novim sojenjem pa je tožilstvo obtožbo umaknilo.

Več postopkov proti njemu se je končalo z oprostitvami ali ustavitvami. Višje sodišče je Kanglerju leta 2022 potrdilo tudi 50.000 evrov odškodnine zaradi škode, povezane z neupravičeno obsodbo v primeru Ježovita. Odškodninski zahtevek se je nanašal na pet sodnih postopkov, ki so se končali z oprostitvijo oziroma ustavitvijo: Ježovita, kolektor na mariborski tržnici, lutkovno gledališče, radarji in primer nekdanje podžupanje Astrid Bah.

Hilda Tovšak: kriminalisti na domu, pozneje več pravnomočnih obsodb

Povsem drugačen je bil razplet pri nekdanji prvi dami Vegrada Hildi Tovšak.

Junija 2011 so kriminalisti zaradi sumov zlorabe položaja, povezanih s poslovanjem Vegrada, opravili sedem hišnih preiskav. Preiskali so tudi dom Tovšakove v Mislinji, nje pa takrat ni bilo doma, saj je bila v tujini.

Preiskovalce so med drugim zanimali posli med Vegradom, družbami iz Liechtensteina in skupino Hypo. Na domu so iskali dokumentacijo, povezano s temi posli.

Toda pri Tovšakovi je pomembno opozorilo: vse njene poznejše obsodbe niso bile neposredno posledica prav te posamezne hišne preiskave.

Tovšakova se je znašla v vrsti ločenih kazenskih postopkov. V zadevi Čista lopata je bila pravnomočno obsojena na 14 mesecev zapora, priznala je tudi krivdo zaradi neupravičene uporabe denarja Vegradove blagajne vzajemne pomoči, v postopkih Betnava in Rimske terme pa je priznala poslovno goljufijo.

Sodišče ji je julija 2013 za več takrat pravnomočno zaključenih primerov določilo enotno kazen sedem let in pol zapora. Pozneje so bile v skupno kazen vključene še druge obsodbe, končna enotna kazen pa je znašala osem let.

Iz zapora na Igu je bila leta 2018 pogojno izpuščena, potem ko je za zapahi preživela približno pet let in pol.

Ivan Zidar: Čista lopata in 14 mesecev zapora, ki jih zaradi bolezni ni prestal

Leta 2008 je močno odjeknila akcija Čista lopata, v kateri so bili v središču nekdanji prvi mož SCT Ivan Zidar, direktorica Vegrada Hilda Tovšak in prvi mož Primorja Dušan Črnigoj.

Kriminalisti so opravili tudi hišno preiskavo pri Zidarju. Sam je takrat zatrjeval, da je bila neupravičena.

Čista lopata se je nanašala na domnevno dogovarjanje pri javnem razpisu za gradnjo kontrolnega stolpa na brniškem letališču.

Zidar je bil v tej zadevi pravnomočno obsojen na 14 mesecev zapora. Enako zaporno kazen sta dobila tudi Tovšakova in Črnigoj.

Toda Zidar kazni ni začel prestajati. Zaradi njegovega zdravstvenega stanja je sodišče izvršitev zaporne kazni odložilo, izvedenci pa so presodili, da zaradi bolezni ni sposoben prestajati zapora. Tudi več drugih postopkov zoper njega je bilo zaradi zdravstvenega stanja prekinjenih.

Bine Kordež: od preiskave doma do sedmih let in pol zapora

Decembra 2010 je NPU izvedel eno največjih gospodarskih kriminalističnih akcij tistega obdobja. V preiskavi poslov Merkurja je sodelovalo 95 policistov in kriminalistov, opravljenih pa je bilo 28 hišnih preiskav pri fizičnih in pravnih osebah.

Med osrednjimi preiskovanci je bil nekdanji predsednik uprave Merkurja Bine Kordež. Preiskovalci so preverjali sume zlorabe položaja in pranja denarja, povezane s financiranjem menedžerskega prevzema Merkurja.

Kordež je bil sprva zaradi poslov s trgovskim centrom Primskovo obsojen na šest let in pet mesecev zapora in je kazen tudi začel prestajati. Vrhovno sodišče je nato leta 2014 sodbo razveljavilo in primer vrnilo v ponovno odločanje. Kordež je po približno letu in treh mesecih zapustil zapor.

Toda njegova zgodba se s tem ni končala.

V ponovljenem postopku je s tožilstvom sklenil sporazum in priznal krivdo za 11 kaznivih dejanj, povezanih s spornimi posli Merkurja. Januarja 2016 ga je sodišče obsodilo na skupno sedem let in šest mesecev zapora ter mu naložilo še 23.500 evrov denarne kazni. Aprila istega leta se je vrnil v zapor.

Robert Časar: kriminalisti preiskali portoroško hišo

Oktobra 2011 so kriminalisti opravili hišno preiskavo tudi pri nekdanjem predsedniku uprave Luke Koper Robertu Časarju.

Preiskali so njegovo hišo v Portorožu. Zanimalo jih je, ali so bili nekateri stroški, povezani z zasebno nepremičnino, plačani z denarjem Luke Koper. Po navedbah njegovega odvetnika kriminalisti iz hiše takrat niso odnesli ničesar.

Časar se je pozneje znašel v več drugih kazenskih postopkih. V zadevi Orleška gmajna je bil pravnomočno obsojen zaradi zlorabe položaja, pozneje pa je bil v ponovljenem postopku zaradi sprejemanja nedovoljenih daril obsojen še na 17 mesecev zapora.

Tudi pri Časarju velja enako opozorilo kot pri Tovšakovi: poznejših obsodb ni mogoče avtomatično povezovati z eno samo hišno preiskavo na njegovem domu, saj je šlo za več ločenih postopkov in različnih poslov.

Od zavržene ovadbe do zapora: hišna preiskava še ničesar ne pove o končnem razpletu

Primerjava odmevnih slovenskih primerov pokaže, kako zelo različna je lahko pot po tistem jutru, ko na vrata potrkajo kriminalisti.
Pripravil: Nadlani.si
Foto: www

<p>The post Kriminalisti pri Ribiču: kako so se končale hišne preiskave pri Jankoviću, Hojsu, Tovšakovi, Zidarju in drugih first appeared on NaDlani.si.</p>