Krimi-žanr obsedel Slovence

V zadnjem desetletju se je v slovenski književnosti uveljavil žanr kriminalke. Pionir je bil Avgust Demšar, dokončno pa se je prijelo z uspešnicami Tadeja Goloba. Leta 2025 je tako v Sloveniji izšlo več kot petdeset izvirnih kriminalnih romanov.

Na to temo je petek v galeriji Stopa v Šempetru potekal pogovor Kako je krimi-žanr obsedel Slovence, ki so ga oblikovali Aljoša Harlamov, Maša Jelušič in Mirt Komel. Dogodek, ki ga je uvedel Miha Kosovel, sta priredila Mesto knjige in festival Book Week, ki se je zaključil v nedeljo v Gorici.

Ekologinja, organizatorka literarnih dogodkov in pisateljica Maša Jelušič je podpisala kriminalko Profesor je končno mrtev, ki je bila nominirana za najboljši literarni prvenec leta 2025. Aljoša Harlamov je urednik, podkaster in pisatelj, ki je slovenske bralce presenetil z romanom Dohtar in Povodni mož. Roman je doživel nominacijo za Cankarjevo nagrado in za nagrado kritiško sito 2026. Filozof in pisatelj Mirt Komel, ki je med petkovim večerom nastopal v vlogi moderatorja, se je med bralce zapisal s kriminalkama Medsočje in Detektiv Dante, njegov zadnji roman Črepinja pa je detektivka. Vse naštete knjige so izšle pri založbi Goga.

Glavni adut kriminalke Maše Jelušič je prva ženska inšpektorica na področju tega žanra v Sloveniji. Svojevrsten detektiv romana Aljoše Harlamova je pa sam France Prešeren in zato je v sklopu žanra ta knjiga prva slovenska zgodovinska kriminalka. Slišati je bilo, da vsebuje dokaj krvave prizore, ki se jim je pa Maša Jelušič izogibala. Namen Aljoše Harlamova je namreč ustvariti trilogijo ter podati mimo psihološke srhljivke vse do grozljivke. Sam je namreč navdušen nad grozljivkami, ki jim sledi tudi v kinu, kjer opaža le mlado občinstvo.

V petek je bilo slišati, da so skupne značilnosti žanra dokaj enostavne: zgodi se zločin, ki ga je treba razrešiti. Pri tem je bralec aktiven, saj mu pisatelj pušča indice, s katerimi se krepi napetost. Obljuba rešitve poganja branje. Osnovna struktura je preprosta in dovoljuje raznoliko krojenje vsebine. Ob teh ugotovitvah so se gostje vprašali, zakaj se ni kriminalka v Sloveniji uveljavila že prej?

Prikrivali branje kriminalk

Maša Jelušič je mnenja, da so Slovenci kriminalke vedno brali, a da so to branje prikrivali. »Mislim, da ni stvar kriminalk, a slovenskih avtorjev,« je dodala. Po mnenju gostov se je kriminalka uveljavila, odkar so slovenski avtorji začeli pisati tudi lahkotnejše vsebine.

Pogovor se je pa nato poglobil v splošne predstave o razmerju med kakovostjo in popularnostjo. »Če bi kriminalka dobila kresnika, bi se iznevirila žanru, če pa prodamo preveč, se izneverimo literaturi,« je povedal Mirt Komel na račun predsodka, da popularna književnost ni kakovostna.

Aljoša Harlamov je dodal, da so v kapitalizmu začeli slovenski pisci krojiti vsebine na slovensko družbo. »S slovenskimi priročniki lahko danes izgorimo po slovensko,« je hudomušno pripomnil. Pri kriminalki pa gre kakorkoli tudi za umeščanje krutih epizod v slovensko okolje, kjer se zgodijo resnični umori z dokaj linearnim ozadjem, pri čemer je Maša Jelušič pripomnila, da v zgodovini Slovenije ni nerazrešenih umorov. Sama je mnenja, da so si slovenske kriminalke med sabo zelo različne in zato ni možno definirati slovenskih kriminalk kot poseben žanr na mednarodnem zemljevidu, kar se je zgodilo s skandinavskimi romani, ki se jih drži oznaka »skandinoir«. Avtorica romana Profesor je končno mrtev je tudi organizatorka festivala Krimifest, ki se bo zgodil novembra v Vodnikovi domačiji v Ljubljani.