2 hours ago
16
V torek, 10. marca 2026, je na Dolu pri Hrastniku ponovno zaživel tradicionalni kramarski sejem, ki vsako leto privabi številne obiskovalce in ponudnike iz bližnje in širše okolice. Sejem je bil tokrat v lepem vremenu kar živ. Objavljamo tudi nekaj o zgodovini sejmarstva v Sloveniji in na Dolu.
Obiskovalci so tudi letos lahko izbirali med pestro ponudbo izdelkov na stojnicah. Na voljo je bila suha roba, sadje in zelenjava, semena in sadike, domača mazila, med, žgane pijače ter različni mesni izdelki. Predstavila so se nekatera lokalna društva, ki s svojo dejavnostjo pomembno prispevajo k utripu lokalne skupnosti. Tako so stojnico postavile članice Turističnega društva, ki so pekle krumpantoč, pa Društvo upokojencev 
Dol in drugi. Članice hrastniškega Rdečega križa pa so na sejmu poskrbele za meritve krvnega sladkorja.
Poseben poudarek so organizatorji namenili lokalnim in ekološkim ponudnikom, saj želijo obiskovalcem približati kakovostne domače izdelke ter spodbuditi podporo lokalni pridelavi in obrti.
Kramarski sejem tako ostaja prostor srečevanja, druženja in izmenjave domačih dobrot, hkrati pa priložnost, da obiskovalci z nakupi podprejo lokalno okolje.
Dogodek sta organizirala Občina Hrastnik in KRC Hrastnik, ki z njim ohranjata tradicijo sejma ter prispevata k živahnemu dogajanju na Dolu pri Hrastniku.
Sejmi na Dolu (pri sv. Jakobu)
Sv. Jakob na Dolu je v času avstroogrske pripadal kantonu Laško (Tuffer). Vloge in pomena sejmov se je že takratna oblast dobro zavedala, zato je z različnimi koncesijami skušala povečati gospodarski razvoj tistih območij, kjer so prirejali sejme. Za priredbo sejma je bilo treba prositi za pridobitev privilegija in plačati privilegijsko takso. V času med obema svetovnima vojnama pa je dovoljenje za organizacijo sejmov odobril ban, saj se je sejmarjenje zlasti po I. svetovni vojni zelo razmahnilo.
Sejmi so se navadno prirejali ob cerkvenih proščenjih, ob godu zavetnika kraja, patrona fare ali podružnične cerkve. Postavljeni so bili v bližini cerkve. Ti so bili bolj kramarske narave, kjer so prodajali različne izdelke domače obrti, pa tudi tekstil, kmečko orodje, suho robo, tudi sladkarije in nabožne predmete.
Ker so imeli taki sejmi že dolgoletno tradicijo, so se mnogi od teh praznikov spremenili v redne sejme, kjer so ob določenih dnevih, navadno ob sobotah ali sredah, kupovali in prodajali prebivalci iz domačega in sosednih krajev. Ponujali so tudi sadike, semena in različne domače pridelke. Kasneje se je pridružil tudi živinski sejem, vendar na Dolu ne v tako velikem obsegu, kot je bila navada v osrednjih trgih Štajerske.
Če so se sejmi odvijali časovno ali krajevno preblizu, so si konkurirali. Praviloma se sejmi niso smeli odvijati v krajih, ki so bili manj kot dve uri hoje oddaljeni drug od drugega, v zelo kratkem časovnem razmaku. Po določilih je moralo med dvema bližnjima sejmoma preteči dva do tri tedne.
Datume vsakoletnih sejmov je objavljal Koledar sv. Mohorja. Za Dol so bili objavljeni vse od leta 1870 pa vse do začetka II. svetovne vojne. Kot je razvidno iz zapisa, so se odvijali štirikrat na leto, do zdaj se je ohranil le ta na dan mučenikov – 10. marca, ki je seveda le bolj spomin na tiste prave sejme.
Viri:
Koledar družbe sv. Mohorja – 1870
Pri sv. Jakobu na Dolih, 10. marca, poned. po sv. Jurji, 31. jul., poned. po sv. Milielu.
Koledar družbe sv. Mohorja – 1889
Laško (Tuffer), kanton. Dol: 10. marca, v ponedeljek po Jurjevem, 31. jul., pond. po Mihelovem
Koledar družbe sv. Mohorja – 1899
Laško (Tiiffer), okraj. Dol: 10. marca, v pond. po Jurjevem, 31. jul, pond. po Mihelovem. —
Kronika fare Dol za leto 1904 (31. julija izbruhnil požar, gasili so tudi sejmarji)
Dr. Hedvika Zdovc: Sejmi na Celjskem, ZAC, 2007
Jožica Hafner (Društvo za ohranjanje industrijske dediščine Hrastnik)
Savus
Foto: Fanči Moljk, MP, Ninc
English (US)