Koroški Slovenci zahtevajo povsem nov zakon

Na sedežu najmočnejše avstrijske manjšinske krovne organizacije Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) so ob letošnji petdesetletnici zakona o narodnih skupnostih za šest avtohtonih manjšin v Avstriji - slovenske, hrvaške, madžarske, češke, slovaške in romske - predstavili knjigo v nemščini 50 Jahre Volksgruppengesetz - und noch immer keine Lösung (50 let zakona o narodnih skupnostih - pa še zmeraj brez rešitve). Spisal jo je celovški odvetnik, dolgoletni borec za pravice koroških Slovencev mag. Rudi Vouk. Poleg njega so na dokaj dobro obiskani tiskovni konferenci sodelovali še Valentin Zdravko Inzko, predsednik NSKS, ta organizacija je financirala izid knjige, predsednik Centra avstrijskih narodnosti (CAN) Marian Wakounig in predstavnik izdajateljice, urednik Mohorjeve založbe Adrian Kert.

»Zakon spisati na novo«

»Leta 1976, ko so 7. julija sprejeli zakon, je bil svet v času hladne vojne, v Avstriji so ženske šele dobile pravico, da si same poiščejo službo brez dovoljenja soproga, na avstrijskem Koroškem je bil po tako imenovanem tafelšturmu, napadu na dvojezične krajevne table, narodnostni konflikt na vrelišču. Takrat so koroški Slovenci izdali brošuro in v njej zapisali, da če manjšina tak zakon sprejme, se tudi že preda. Omenjeni zakon je pravzaprav imel nalogo preprečiti uresničitev 7. člena Avstrijske državne pogodbe (ADP),« je uvodoma duh tedanjega časa opisal pisec Vouk.

Celovški odvetnik je nato pribil, da bi bilo treba zakon, enega redkih v Avstriji, ki ga v petdesetih nikoli niso posodobili kljub temu, da so se od takrat zadeve zelo spremenile, spisati povsem na novo: »To je dejansko prastar zakon, ki ga verjetno ni možno reformirati in bi ga bilo treba kratko malo odpraviti ter v celoti napisati na novo.« Sploh, ker so se tudi kasneje kljub ostrim protestom manjšine, zadeve samo še poslabšale. Zakon so vmes avstrijski politiki povzdignili v ustavni rang, manjšina pa je zavoljo neizvajanja njegovih določb, denimo pri dvojezični topografiji, tako izgubila možnost pritožb na ustavnem sodišču.

Zakon je po Voukovi analizi v nasprotju z avstrijsko ustavo, saj je ustavno sodišče že leta 2001 zahtevalo njegovo novelizacijo. »Tudi pritožbe, ki smo jih koroški Slovenci uspešno vložili do zdaj, niso imele nobenih posledic, saj politika ni bila pripravljena na spremembe.« Dodal je, da tudi niso mogli biti uspešni na Evropskem sodišču za človekove pravice, saj kljub zbranemu več kot milijonu zbranih podpisov pred tremi leti v Evropski uniji za European Minority SavePact, torej za evropsko zaščito manjšin, Evropska komisija tega ni želela potrditi.

Več v današnjem (sobotnem) Primorskem dnevniku.