KOROŠKI FOKUS: Nova povezava, ki izžareva v Evropo

V Avstriji so pred kratkim slovesno odprli novo železniško progo med prestolnicama Štajerske in Koroške, Gradcem in Celovcem, ki potovanje med obema mestoma skrajša od doslej skoraj treh ur na samo 41 minut. Vlaki dosežejo hitrost do 230 kilometrov na uro, svetilnik nove, 133 kilometrov dolge proge pa je predor skozi goro Golico, ki je s 33 kilometri cetrti najdaljši železniški predor v Evropi in šesti na svetu. Naložba je po podatkih družbe za upravljanje avstrijskih železnic (ÖBB) znašala približno 5,9 milijarde evrov, od tega je vec kot 600 milijonov evrov evropskih sredstev. Skozi novi železniški predor poteka skupno 50 kilometrov nove povezave, zgradili pa so tudi vec kot 100 mostov na Koroškem in Štajerskem.

Ceprav železnice že od 19. stoletja povezujejo regije in dežele, nova povezava potrjuje, da njihov pomen ostaja velik tudi danes. Za Avstrijce je nova povezava celo "projekt stoletja", ceprav je pred vec kot tridesetimi leti kazalo cisto drugace. Projekt je bil dolgo sporen in predmet hudih politicnih konfliktov predvsem na Koroškem. Desnicarski populist Jörg Haider, od leta 2000 do leta 2008 tudi deželni glavar na Koroškem, je bil glavni zagovornik nove prometne poti, druge politicne stranke pa so bile gorece nasprotnice predora. Med drugim so mu ocitali, da si želi postaviti le oseben spomenik na racun denarja avstrijskih davkoplacevalcev. Šele ko je dežela Štajerska pokazala resen interes za projekt, se je zadeva premaknila z mrtve tocke, prva gradbena dela pa so stekla leta 1999.

Vzporedno z zagonom nove železniške proge skozi Golico so zacele obratovati tudi nove proge InterRegio, ki bodo tako zagotavljale boljše povezave znotraj alpske in tudi alpsko-jadranske regije. Že z novim potniškim voznim redom 2025/2026 se je potovalni cas med Dunajem in Trstom skrajšal z 9 ur in 18 minut na 6 ur in 38 minut, med Dunajem in Benetkami pa s 7 ur in 40 minut na 7 ur 10 minut. Hitrejše bo tudi potovanje v Prago, saj so ceške železnice napovedale, da bodo vzpostavili novo povezavo med Beljakom in ceško prestolnico. Na znatno vec obiskovalcev se že pripravljajo tudi kraji in turisticne regije ob novi progi, med njimi tudi dvojezicni okraj Velikovec s Klopinjskim jezerom in vec kot milijonom prenocitev v poletni sezoni.

Na podrocju kulture je že zdaj zelo živahno - potovanje z vlakom na kulturne prireditve je za mnoge postalo zelo privlacno. Koroški muzej v Celovcu in Zgodovinski muzej v Gradcu izkorišcata odprtje nove povezave in opozarjata s posebnimi razstavami na skupno zgodovino. Tudi Mestno gledališce Celovec in Opera Gradec sta sklenila pogodbo, ki predvideva izmenicno gostovanje z lastnimi produkcijami vsaj dvakrat v igralni sezoni. Zakaj se v to ne bi vkljucevali tudi Trst in Benetke? Priložnosti za tesnejše sodelovanje v celotnem prostoru Alpe-Jadran je z odprtjem nove povezave veliko.

Skratka. Nova železniška proga med Gradcem in Celovcem je ne le popolnoma nova povezava med avstrijskima zveznima deželama Koroško in Štajersko ter v prostoru Alpe-Jadran, ima tudi pomembno evropsko perspektivo. Nova povezava je hkrati osrednji del evropskega prometnega koridorja med Baltikom in Jadranom, torej med severovzhodom in jugom Evrope. Pri tem presega zgolj ekonomske dimenzije, kajti ponuja tudi pomembne geopoliticne prednosti v obliki krepitve srednjeevropskega prostora od Italije preko Avstrije, Slovaške, Ceške in Poljske do Baltika. Izboljšana transportna infrastruktura pa - še posebej v aktualni geopoliticni situaciji - nedvoumno prinaša tudi hitrejšo in bolj varno vojaško mobilnost, obenem pa tudi pospešuje hitrejšo in ucinkovitejšo integracijo vec držav nekdanjega Varšavskega pakta, ki so leta 2004 postale clanice Evropske unije.

Polni ucinek nove železniške proge skozi goro Golico pa se bo pokazal šele po izvedbi drugih vecjih infrastrukturnih projektov v okviru baltsko-jadranskega koridorja, zlasti ko bo potni in tovorniški promet stekel tudi skozi bazicni predor Semmering med zveznima deželama Štajersko in Spodnjo Avstrijo, ki je v gradnji in je njegovo odprtje nacrtovano za leto 2030. Tedaj bo - ne le casovno, temvec tudi glede njegove zmogljivosti - železniška povezava med Dunajem, Gradcem in Celovcem ter s tem tudi Trstom in Benetkami, dobila še dodaten impulz.