KOROŠKI FOKUS Dvojezična sodišča: umiranje na obroke

V obliki osmrtnice - s črnim robom - je Narodni svet koroških Slovencev (NSKS) te dni razposlal tiskovno izjavo in jo naslovil Smrt dvojezičnih sodišč. Lahko govorimo o smrti na obroke, pa tudi o tem, da Avstrijska državna pogodba (ADP) na področju sodstva obstaja le še na papirju, ugotavlja Narodni svet, ki - tako kot drugi dve krovni organizaciji koroških Slovencev (ZSO in SKS) in tudi Republika Slovenija - že desetletja opozarja, da sedmi člen ADP na skoraj nobenem področju še vedno ni v celoti izpolnjen. Še posebej ne v sodstvu, prav tako pa tudi glede slovenščine kot uradnega jezika, dvojezične topografije, dvojezičnega šolstva itd.

Na področju dvojezičnega sodstva slovenska manjšina upravičeno govori o umiranju na obroke, kajti od prvega maja letos na nobenem od treh (uradno) dvojezičnih sodišč (Pliberk, Železna Kapla, Borovlje) ni več sodnika/sodnice, ki bi obvladal/a slovenščino. Ugledni dvojezični sodnik in visoki funkcionar Uefe dr. Thomas Partl je že pred sedemnajstimi leti zapustil okrajno sodišče v Borovljah in odšel v pokoj, nato mu je pred nekaj leti sledil priznani sodnik dr. Avguštin Brumnik z okrajnega sodišča v Železni Kapli, prvega maja letos pa se je kot zadnji slovensko govoreči sodnik poslovil še mag. Franz Boschitz z okrajnega sodišča v Pliberku. Skratka, Avstrijska državna pogodba iz leta 1955 na področju sodstva obstaja le na papirju. Ob tem je treba še poudariti, da tudi po dosedanji ureditvi pripadniki slovenske narodne skupnosti v zgornjem Rožu, v Ziljski dolini in na Gurah - torej dve tretjini narodne skupnosti - že doslej niso imeli dostopa do dvojezičnega sodstva.

Ministrstvo za pravosodje se je na odhod zadnjega slovensko govorečega sodnika na prej omenjenih treh sodiščih odzvalo z napovedjo, da želi v prihodnje prenesti sodne obravnave v slovenskem jeziku na dva »kompetenčna centra« - eden naj bi bil v Velikovcu, drugi pa v Celovcu. Kompetenčna centra v Velikovcu in Celovcu naj bi nastala v naslednjih tednih ali mesecih, je napovedala pravosodna ministrica Anna Sporrer (SPÖ), ki pa na vprašanje, ali je pravosodno ministrstvo v preteklih letih in desetletjih zanemarjalo izobraževanje dvojezično kvalificiranega sodniškega podmladka, ni odgovorila pritrdilno. Kot je poudarila, vzrok, da se na razpis za mesto sodnika ali sodnice v Pliberku ni prijavil nihče, ni pomanjkanje dvojezičnih sodnikov ali sodnic, in ob tem dodala, da tudi med večinskim narodom ni bilo kandidatov ali kandidatk, ki bi jih zanimalo delo na sodišču na podeželju.

O predlogu pravosodnega ministrstva o ureditvi kompetenčnih centrov za dvojezične sodne obravnave so sicer slišali, niso pa bili seznanjeni s tem, da je bil glede tega sprejet že kompromis in da so se s predlogom strinjali tudi predstavniki slovenske narodne skupnosti, je poudaril predsednik društva slovenskih pravnikov, odvetnik Rudi Vouk. Ta ter Narodni svet koroških Slovencev in Zveza slovenskih organizacij (ZSO) ob tem opozarjajo, da ministrica omenja kompetenčna centra le za sodna okraja Celovec in Velikovec, ne pa tudi za Beljak in Šmohor, kar bi spet pretežni del dvojezičnega območja pustilo zunaj ureditve.

Pri ZSO nadalje poudarjajo, da v pogajanja doslej sploh niso bili vključeni, in zato ministrico pozivajo, naj v pogajalsko skupino čim prej vključi tudi njihove predstavnike. »Ker bo sicer,» kot so zapisali v tiskovni izjavi, »težko doseči soglasje Zveze slovenskih organizacij na Koroškem in koroških Slovencev.« Vsaka ureditev pa mora upoštevati celovitost dvojezičnega ozemlja in glavna mesta v teh okrajih, so še dodali pri ZSO. NSKS pa opozarja, da so zvezna ministrica Anna Sporrer, novi koroški deželni glavar Daniel Fellner in tudi novi predsednik koroškega deželskega sodišča mag. Manfred Herrnhofer težave podedovali od predhodnikov ter da pri njih opaža dobro voljo, da bi to vprašanje po več kot sedmih desetletjih rešili v skladu z ADP in na »čist način«.

Zato pravniki in tudi predstavniki manjšine zahtevajo zakonsko ureditev oziroma obravnave v slovenščini ne le - dodatno - v Celovcu in Velikovcu, temveč tudi v Beljaku in po možnosti še v Šmohorju. Le tako bo slovenščina vsaj na področju dvojezičnega sodstva na Koroškem preživela, ADP pa - po desetletjih kršenja manjšinskih pravic - uresničena za veliko večji del pripadnikov slovenske manjšine na Koroškem.