KOROŠKI FOKUS: Bo zamujena še ena priložnost?

Koroški Slovenci se ob številnih letošnjih jubilejih še posebej spominjajo tudi 70-letnice podpisa Avstrijske državne pogodbe (ADP). Z njo se je Republika Avstrija leta 1955 obvezala k zaščiti manjšinskih pravic Slovencev na Koroškem in Štajerskem ter Hrvatov na Gradiščanskem. Obveze iz sedmega člena pogodbe še do danes na številnih področjih niso popolnoma izpolnjene - tudi kar zadeva dvojezičnost v sodstvu.

Na nevzdržno stanje na tem področju je pred kratkim z odprtim pismom spet opozoril predsednik Društva koroških slovenskih pravnikov, celovški odvetnik Rudi Vouk, brez katerega danes ne bi bilo dvojezičnih tabel v približno 180 krajih južne Koroške. Vouk odprtega pisma tokrat ni naslovil na politično odgovorne na Koroškem oziroma v Avstriji, pismo so prejeli predstavniki slovenskih političnih organizacij. V njem jih je pozval, naj ne ogrožajo temeljitega teritorialnega in vsebinskega napredka na področju dvojezičnega sodstva na Koroškem, kot ga je - očitno v dogovoru s pravosodnim ministrstvom na Dunaju - novi predsednik deželnega sodišča v Celovcu Manfred Herrnhofer. Ta je javno izjavil, da si lahko predstavlja uvedbo dvojezičnosti pred deželnim sodiščem v Celovcu in razširitev veljavnostnega območja dvojezičnega sodstva tudi na okrajna sodišča v Celovcu, Beljaku in Velikovcu. Obenem je namignil tudi na možnost zaprtja treh majhnih dvojezičnih okrajnih sodišč v Pliberku, Železni Kapli in Borovljah, ki pa bi še naprej imela redne uradne ure, med katerimi bi pripadniki slovenske manjšine lahko dobili potrebne informacije.

Z drugimi besedami: predlog predvideva razširitev dvojezičnega sodstva na skoraj celotno naselitveno območje slovenske manjšine - z zdajšnjih enajst na potencialnih 53 občin. Po veljavni zakonodaji trenutno več kot dve tretjini dvojezičnih občin nima dostopa do dvojezičnega sodstva. Med njimi so središča slovenstva, kot so Šentjakob v Rožu, Rožek, Bekštanj, Bistrica na Zilji (v okraju Beljak), Radiše, Hodiše, Bilčovs, Škofiče (v okraju Celovec - dežela), ter v okraju Velikovec - Dobrla vas, Grebinj, Škocjan in okrajno mesto Velikovec. Vse te občine bi dobile dvojezično sodstvo.

Če je kdo mislil, da se bodo predstavniki manjšine usklajeno in pozitivno odzvali na izjavo novega predsednika deželnega sodišča, se je krepko zmotil - tako kot že pri vprašanju dvojezičnih krajevnih tabel leta 2011, ko predstavniki manjšine niso poslušali stroke in so privolili v minimalistično rešitev. Tudi pri dvojezičnem sodstvu se napoveduje podoben razplet. Nekateri zastopniki manjšine - med njimi predsednik slovenskega sosveta in župan Globasnice Bernard Sadovnik in deželnozborski poslanec Franc Jožef Smrtnik, pa tudi nekateri drugi - so predlog ostro zavrnili kot »napad na manjšinske pravice«, če bi prišlo do zaprtja obstoječih treh dvojezičnih sodišč. Skratka. V manjšini so se pojavili - tako Vouk v svojem odprtem pismu - »različni strankarsko in regionalno politično obarvani odpori, ki ogrožajo prvi večji dosežek pri uresničevanju sedmega člena ADP po več letih, ko se zdi dosegljiv, a se ne bo uresničil, če se bodo takšne nekvalificirane izjave nadaljevale«.

Vouk se v odprtem pismu tudi sprašuje, »ali ti zastopniki sploh vedo, kaj delajo«. »Nobeden od njih ni seznanjen s prakso, še sploh ne v zadnjih letih,« v pismu dodaja slovenski odvetnik in opozarja, da sedanja tri dvojezična sodišča obstajajo samo na papirju, saj bo v Pliberku v nekaj mesecih odšel v pokoj zadnji sodnik, ki zna slovensko. Čakalne dobe pri postopku v slovenščini pa so večkrat daljše kot v nemščini, zato mnogi niti ne izkoristijo pravice do slovenščine. Opozarja, da bi se pri širitvi dvojezičnega sodstva na Celovec, Beljak in Velikovec kakovost in hitrost postopkov bistveno izboljšali, saj bi bila na voljo sodobna infrastruktura in več kadra.

Na odprto pismo odvetnika Rudija Vouka se je doslej odzval samo Narodni svet koroških Slovencev (NSKS), ki Vouka podpira in poziva, naj se predstavniki manjšine »modro zadržijo in upoštevajo dejstva«. Drugi, med njimi Sadovnik in Smrtnik, a tudi ZSO, pa so se zavili v molk.

Postavlja se torej vprašanje, ali bodo nekateri predstavniki manjšine za ohranitev treh malih sodišč brez slovenskega sodnika tvegali veliko teritorialno in vsebinsko reformo in s tem uresničitev ADP vsaj na področju sodstva? Upajmo, da ne. Koroški Slovenci bi zamudili še eno veliko priložnost!