KOROŠKI FOKUS: Avstrija in manjšine v čakalnici

Slovenci na Koroškem in Štajerskem, pa tudi druge v avstrijski državi živeče manjšine, so že desetletja priča najrazličnejšim oblikam in igricam zavlačevanja, ko gre za (ne)uresničevanje njihovih ustavnih in celo mednarodno zajamčenih manjšinskih pravic. Paleta zavlačevanja pravic seže od obvez iz Saintgermainske pogodbe iz leta 1919 preko Avstrijske državne pogodbe (ADP) iz leta 1955 do še vedno veljavnega, čeprav skrajno restriktivnega Zakona o narodnih skupnostih iz leta 1976. Igrice avstrijskih oblasti in politike se nadaljujejo še danes in so vidne tudi v zvezi z incidentom lani poleti na Peršmanovi domačiji na južnem Koroškem, kjer je bila nesorazmerna in v mnogih delih tudi nezakonita policijska racija na antifašističnem taboru mladih Slovencev in Slovenk.

Peršmanovo domačijo je pred štirinajstimi dnevi obiskala tudi predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar in izrazila svoje nezadovoljstvo zaradi prepočasnega ukrepanja Avstrije po tem incidentu. Izrazila pa je tudi upanje, da bo »Avstrija zmogla izreči opravičilo« za incident ter popravila strukturne in tudi osebne napake, ki jih je v svojem poročilu ugotovila posebna komisija avstrijskega notranjega ministrstva. Kot kaže, zaman, saj tudi po obisku predsednice slovenske države ni opaziti resnih prizadevanj v smislu pobud, ki jih je izrekla omenjena komisija.

Da avstrijske oblasti in avstrijska politika v zadevi Peršman načrtno zavlačujejo, je nazadnje razkrila tudi prva (od skupno petih) obravnav v zvezi s spornim ravnanjem oblasti z udeleženci antifašističnega tabora pretekli teden na deželnem sodišču v Celovcu. Javnost je namreč presenetila vest, da na okrajnem glavarstvu Velikovec niso našli nobenih zapisnikov ali odredb, ki bi pojasnjevali policijsko racijo. S tem se utrjuje sum o samovoljnem ravnanju policije, kajti kot vzrok za policijsko racijo so vedno navedli prijave oziroma anonimne namige krajanov zaradi ilegalnega kampiranja oz. napačnega parkiranja. Za to pa je pristojno okrajno glavarstvo. Od vseh očitkov, ki so se po incidentu pojavili v javnosti, je tako ostal le še eden, popolnoma absurden: namreč, da je pri antifašističnem taboru šlo za kršitev javnega reda na kraju spomina. In tudi ta ne bo zdržal pravne presoje. Pomeni, da po eni strani na vsa ključna vprašanja v zvezi z racijo na Peršmanovi domačiji tudi po sedmih mesecih še ni odgovorov, po drugi pa je očitno zavlačevanje potrebnih ukrepov.

Nič drugače ni pri uresničevanju mednarodno zajamčenih in ustavno zagotovljenih manjšinskih pravic v Avstriji. Slovenska manjšina na Koroškem in Štajerskem ter Hrvati na Gradiščanskem se morajo tudi 70 let po podpisu Avstrijske državne pogodbe (ADP) in 50 let po sprejetju Zakona o narodnih skupinah še danes boriti za uporabo maternega jezika v javnem življenju, za dvojezične table, za slovenščino in hrvaščino na občinskih uradih in sodiščih, za sodobnemu času primerno dvojezično šolstvo itd.

Pretekli teden so se na Dunaju sicer sestali predsedniki sosvetov avstrijskih narodnih skupnosti s (skrajno desničarskim) prvim predsednikom avstrijskega parlamenta Walterjem Rosenkranzem, da bi pospešili proces nujno potrebne reforme Zakona o narodnih skupnostih, sprejetega leta 1976. Nastal je v burnih sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko so nemški nacionalisti in skrajni desničarji po južnem Koroškem podirali dvojezične table, avstrijska in koroška deželna politika pa je na dogajanje odgovorila z zakonom, ki je slovenski in tudi drugim v Avstriji živečim manjšinam na več področjih krčil pravice. Manjšinske organizacije so na to opozarjale od leta 1976, avstrijska politika pa je vedno znova obljubljala reformo zakona, a svoje obljube do danes ni izpolnila.

Hitra in učinkovita reforma Zakona o narodnih skupnostih pa ni pomembna le za slovensko manjšino, temveč tudi za vse druge priznane narodne skupnosti v Avstriji – Hrvate na Gradiščanskem in na Dunaju, Čehe in Slovake na Dunaju ter Rome in Sinte v Avstriji. Obstajajo pa tudi še druge manjšine, ki že več generacij živijo v Avstriji in bi jim moral nov, moderen manjšinski zakon prav tako zagotoviti politike spodbujanje rabe jezika, lastnih ustanov itd. Toda znakov o nujno potrebni reformi žal ni. Tudi pri novi vladni koaliciji ljudske stranke, socialdemokratov in liberalcev, ki je te dni praznovala svojo prvo obletnico, ne.