KOROŠKI FOKUS: 70 let neuresničenih manjšinskih pravic

Republika Avstrija bo 15. maja letos praznovala pomemben jubilej - 70. obletnico podpisa Avstrijske državne pogodbe (ADP), s katero je - deset let po koncu druge svetovne vojne - spet postala samostojna, neodvisna in nevtralna država v središču Evrope. Okrogla obletnica je zelo pomembna tudi za slovensko in hrvaško manjšino v Avstriji, saj 7. člen ADP zagotavlja varstvo temeljnih manjšinskih pravic obema manjšinama. Toda tudi 70 let po podpisu tega dokumenta pomembna določila še vedno niso izpolnjena - oziroma se izpolnjujejo le deloma ali sploh ne!

Predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar je ob zadnjem obisku januarja na Dunaju, kjer se je sestala tudi z avstrijskim zveznim predsednikom Alexandrom van der Bellnom, v pogovoru z Avstrijsko tiskovno agencijo (APA) pozvala Republiko Avstrijo k večjim prizadevanjem za zaščito slovenske narodne skupnosti v Avstriji. »Želimo si, da slovenska manjšina ne bi samo trepetala za svoj obstoj, ampak bi lahko živela polno življenje z lastno kulturo, jezikom in izobraževanjem,» je dejala. Ob prihajajoči 70. obletnici podpisa ADP pa dodala, da Republika Slovenija o svojem (formalnem) nasledstvu v okviru ADP »vedno razmišlja«, da pa bo Ljubljana počakala na korake, ki jih bo storila bodoča avstrijska vlada. Kot kaže, bo to vlada na čelu s kanclerjem iz vrst skrajno desne svobodnjaške stranke (FPÖ), ki je manjšinam najmanj na klonjena stranka v avstrijskem parlamentu.

Predstavniki slovenske manjšine so ob letošnji 70. obletnici podpisa ADP predlagali ustanovitev gremija s predstavniki avstrijske države, dežele Koroške in slovenske narodne skupnosti, ki naj bi preveril, katere določbe 7. člena ADP so uresničene, kaj je še odprto in na katerih področjih je treba nujno ukrepati. Valentin Inzko, predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS), je predlog predstavil na odboru za ustavnopravna in manjšinska vprašanja koroškega deželnega zbora med razpravo o rednem letnem poročilu koroške deželne vlade o položaju slovenske narodne skupnosti. Poudaril je, da je 70. obletnica »pravi čas za temeljito analizo«, temu pa bi morali slediti tudi konkretni ukrepi.

Kot govorec vseh političnih organizacij Slovencev na Koroškem je obenem opozoril na številna neurejena vprašanja v šolstvu, na sodiščih, o slovenščini kot dodatnem uradnem jeziku na dvojezičnem območju itd. Strinjal se je z vsemi točkami dokaj kritičnega stališča društva Slovenskih koroških pravnikov o še vedno neurejenem položaju na mnogih področjih, s katerim se slovenska narodna skupnost sooča tudi 70 let po podpisu pogodbe. V stališču pravniki omenjajo ureditev manjšinskega oz. dvojezičnega šolstva, za kar še ni zadovoljivo poskrbljeno, pri odnosih z državo pa imajo koroški Slovenci in Slovenke možnost uporabe slovenščine kot uradnega jezika samo v 14 od 36 občin na dvojezičnem območju. Tudi pri zagotavljanju dvojezičnosti pri postopkih na sodiščih je podobno: dve tretjini pripadnikov slovenske narodne skupnosti nimata dostopa do obravnav v slovenščini, medtem ko je v Celovcu zagotovljeno vodenje postopkov v slovenskem jeziku za npr. Slovence iz Trsta in Gorice ali iz Ljubljane. Ta pravica pa je kratena večini koroških Slovencev! Glede dvojezičnih krajevnih napisov in tabel pa je bila slovenska manjšina soočena z diktatom zvezne in deželne vlade, saj je bil leta 2011 z zakonom potrjen seznam krajevnih imen, ki so ga uskladili med Dunajem, Celovcem in nemško-nacionalnimi zastopniki, še preden so se pogajanja s predstavniki koroških Slovencev sploh začela. Razlog, da so predstavniki manjšine kljub temu podpisali za manjšino boleč »memorandum«, so bile obljube, kot je npr. nov, manjšini bolj naklonjen Zakon o narodnostnih skupnostih, ki naj bi bil sprejet »po hitrem postopku«. Od tedaj je minilo 13 let, zakona pa še vedno ni. Tudi ko je avstrijski parlament leta 2024 omogočil kolektivno tožbo potrošnikov, se vlada in avstrijski parlament nista spomnila na manjšine, ki zahtevajo takšno pravico - zaman - že desetletja.

Vztrajni molk avstrijske zvezne kot tudi deželne politike o dokončni ureditvi odprtih vprašanj v zvezi z ADP vsekakor ne upravičujejo optimizma, da se bo vsaj ob 70. obletnici ADP kaj bistveno spremenilo na boljše. Koroški Slovenci so se zato že podali v Bruselj in s skupno peticijo opozorili Evropsko komisijo na vse bolj zaskrbljujoč položaj manjšine in slovenskega jezika na Koroškem. O odmevnejši potezi bo morala razmisliti tudi Slovenija, npr. o sprejetju nasledstva v ADP.