Koroške knjižne novosti gostovale na Travniku

V okviru 22. Koroških kulturnih dnevov na Primorskem so v torek v galeriji ARS nad Katoliško knjigarno na goriškem Travniku predstavili knjižne novosti in druge publikacije celovške Mohorjeve družbe in Krščanske kulturne zveze. Predstavljena dela pričajo o bogati založniški in kulturni dejavnosti slovenske skupnosti na avstrijskem Koroškem.

Zbrane avtorje in obiskovalce je uvodoma pozdravil predsednik ZSKP Miloš Čotar, ki je poudaril pomen kulturnega povezovanja med Koroško in Primorsko. Dosedanje sodelovanje je ocenil kot zelo pozitivno, obenem pa izrazil željo, da bi ga v prihodnje še okrepili z novimi dogodki in prireditvami. Čeprav kulturna dejavnost v veliki meri temelji na ljubiteljskem delu, je po njegovem mnenju stikov še vedno premalo. V imenu Goriške Mohorjeve družbe je izpostavil tudi plodno sodelovanje treh Mohorjevih družb – celovške, goriške in celjske –, ki se odraža v številnih knjižnih izdajah.

Predstavitev je vodil profesor Adrijan Pahor, ki je obiskovalcem približal avtorje in vsebino njihovih del. Ob tem je poudaril, da slovenska beseda kljub številnim izzivom in ogroženosti še vedno vztraja. Za dolgoletno prizadevanje pri ohranjanju slovenskega jezika in kulture je posebej pohvalil Mohorjeve družbe.

Kot prva je svojo knjigo predstavila raziskovalka Marija Jurić Pahor, po rodu Korošica, ki živi v Trstu. Njena obsežna raziskava z naslovom Med krukastim in kljukastim križem in podnaslovom Koroški Slovenci v času zgodnjega nacizma osvetljuje položaj koroških Slovencev v obdobju pred priključitvijo Avstrije nacistični Nemčiji.

Avtorica na podlagi številnih zgodovinskih podatkov in pričevanj razkriva, da Avstrija že pred priključitvijo Tretjemu rajhu ni bila tako demokratična, kot bi se utegnilo zdeti. V obdobju t. i. stanovske države, ki se je zgledovala po italijanskem fašizmu in katere simbol je bil krukasti križ, so bile politične svoboščine močno omejene. Režim je represivno politiko usmerjal predvsem navznoter, tudi z utrjevanjem prevlade nemškega jezika. Politične stranke niso bile dovoljene, zato Slovenci in druge manjšine niso imeli možnosti ustreznega političnega zastopstva. Po priključitvi Avstrije nacistični Nemčiji leta 1938 se je preganjanje pa se je stopnjevalo. Knjiga obravnava tudi različne oblike odpora in nastanek partizanskega gibanja.

Burno Viktorjevo življenje

Svojo knjigo je predstavila tudi Simona Podergajs Fajgelj, Slovenka, ki živi na Dunaju. Delo Nono Viktor kraljuje in poveljuje temelji na pripovedih deda njenega moža, čigar življenje odseva burno zgodovino Primorske v 20. stoletju.

Zgodba se začne v Sežani, kjer je Viktor preživel otroštvo v času vzpona fašizma, in nadaljuje v Trstu, kjer se je izučil za avtomehanika. Po služenju vojaškega roka v Rimu je obiskoval še padalsko šolo v Tarquinii. Med drugo svetovno vojno ga je pot zanesla v Afriko, kjer je padel v britansko ujetništvo. Pozneje se je, tako kot številni drugi primorski Slovenci, pridružil prekomorskim brigadam. Kot izurjen tankist je sodeloval v bojih v Bosni in Dalmaciji ter nadaljeval bojno pot vse do Trsta. Njegova življenjska pripoved se nadaljuje v povojni Jugoslaviji, nato v samostojni Sloveniji in nazadnje v času njenega članstva v EU.

V nadaljevanju je predstavnik Krščanske kulturne zveze (KKZ) Milan Piko predstavil več zbornikov, ki dokumentirajo razvejano kulturno dejavnost Slovencev na avstrijskem Koroškem. Posebej se je posvetil delovanju več kot 50 kulturnih društev, vključenih v zvezo. Zborniki prinašajo podrobne preglede društvenih dejavnosti in prireditev, predstavljajo posameznike, zaslužne za razvoj kulturnega življenja, ter ohranjajo dragocene zapise o ledinskih imenih.

Piko je poudaril, da je spodbudna predvsem velika udeležba mladih, ki se vključujejo v različne dejavnosti. Med drugim je izpostavil gledališke delavnice, ki jih zveza poleti prireja v Ankaranu. Posebno pozornost je namenil publikaciji Začelo se je pred petdesetimi leti, ki prinaša pregled najpomembnejših dogodkov in dosežkov KKZ ter njenih društev v petdesetletnem obdobju.