Koper v poznem srednjem veku: nova raziskava razkriva podobo enega najpomembnejših mest vzhodnega Jadrana

Kako je bil videti Koper pred več kot 600 leti?

Nova raziskava urbane morfologije Kopra prvič sistematično povezuje srednjeveške arhivske vire, arhitekturne ostanke, arheološke podatke in sodobne prostorske tehnologije ter razkriva podobo in razvoj enega največjih mest vzhodnega Jadrana v poznem srednjem veku.

Ob zaključku raziskovalnega projekta Urbana morfologija Kopra v poznem srednjem veku je 10. septembra 2026 v Pokrajinskem muzeju Koper potekalo znanstveno srečanje Urbana zgodovina Kopra v poznem srednjem veku, na katerem so raziskovalci predstavili ključne rezultate triletnega projekta.

Projekt je od 1. oktobra 2023 do 30. septembra 2026 izvajala Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, pod vodstvom doc. dr. Dušana Mlacovića. Projekt je umeščen na področje humanistike, v raziskovalno področje umetnostne zgodovine, in nosi šifro J6-50188. Sofinancirala ga je ARIS – Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije.

Arhiv, ki je desetletja onemogočal raziskovanje Kopra

Družbena, gospodarska in urbana zgodovina poznosrednjeveškega Kopra je bila dolgo časa med najmanj raziskanimi poglavji zgodovine mesta. Ključni razlog je bila nedostopnost koprskega komunalnega arhiva.

Leta 1944 je bil večji del arhiva koprske komune prenesen na skrivno lokacijo v Italijo, njegov obstoj pa desetletja ni bil priznan. Arhivsko gradivo je bilo vse do leta 2016 nedostopno javnosti.

Med njim je tudi izjemno pomembno srednjeveško gradivo – spisi koprskih kancelarjev, notarjev in vicedominov, ki so se ohranili v serijah od leta 1382 dalje. Gradivo je od leta 2016 dostopno v Državnem arhivu v Benetkah, vendar še vedno po provizoričnem režimu.

Prav to gradivo je raziskovalcem omogočilo nov pogled na razvoj Kopra. Preliminarne raziskave so pokazale, da je bil Koper ob koncu 14. stoletja po velikosti na vzhodni jadranski obali takoj za Zadrom in da je bil gospodarsko zelo uspešen. Njegovo gospodarsko življenje je bilo v veliki meri povezano z oskrbo Benetk, enega največjih evropskih mest poznega srednjega veka.

Srednjeveški Koper skozi arhiv, arhitekturo in prostor

Raziskava je urbano morfologijo Kopra obravnavala s treh medsebojno povezanih vidikov.

Prvi je zgodovinski. Raziskovalci so analizirali predvsem kupoprodajne pogodbe, sklenjene pri notarjih in ohranjene v vicedominskih knjigah. Ti zapisi omogočajo vpogled v lastništvo, parcelacijo, stavbe in različne načine uporabe mestnega prostora. Podatki iz arhivskih virov so bili urejeni v podatkovne zbirke, prilagojene prostorski analizi.

Drugi je umetnostnozgodovinski. Analizirani so bili ohranjeni srednjeveški arhitekturni ostanki v mestnem jedru Kopra ter tlorisi poznejših palač, v katerih je mogoče prepoznati sledove srednjeveških stavb, ki so bile v poznejših obdobjih povezane ali prezidane.

Tretji je prostorski. Raziskovalci so spremembe obsega mesta in otoka preučevali s pomočjo reliefnih in ortofoto posnetkov, podatkov LIDAR, rezultatov arheoloških izkopavanj, zgodovinskih kart in katastrskih načrtov.

Vse tri pristope so združili v GIS-podatkovni zbirki, izdelani s programskim orodjem QGIS. Na obstoječih kartografskih podlagah so bili ustvarjeni novi prostorski sloji, ki dokumentirajo obliko in razvoj srednjeveškega mesta.

Rezultat je podatkovna zbirka poznosrednjeveškega Kopra, sestavljena iz časovnih slojev, ki omogočajo prikaz prostorske konfiguracije mesta v različnih obdobjih.

Metodologija, uporabna tudi za druga srednjeveška mesta

Pomemben rezultat projekta je tudi razvoj metodologije za kartiranje srednjeveških mest.

Raziskovalci so že na začetku projekta razvili način, kako v enotnem prostorskem sistemu povezovati zelo različne vrste zgodovinskih podatkov – od arhivskih zapisov in podatkov o parcelah do arhitekturnih ostankov, zgodovinskih kart in arheoloških raziskav.

Metodologija je uporabna tudi za raziskovanje drugih srednjeveških mest z jasno parcelacijo in ohranjenimi arhivskimi viri primerljive vrste. Njena predstavitev in nadaljnje mednarodno povezovanje z raziskovalci urbane zgodovine srednjeveških mest bosta prispevala k vključevanju Kopra v širši kontekst raziskav jadranskih in sredozemskih mest.

Zakaj prav Koper?

V Sloveniji tovrstne raziskave urbane morfologije srednjeveškega mesta doslej niso bile izvedene. Za pozni srednji vek imata namreč Koper in Piran ohranjene takšne vrste pisnih zgodovinskih virov, ki omogočajo raziskave po principih urbane morfologije.

Izbira Kopra je bila zato ključna. Med poznosrednjeveškimi mesti na Jadranu je bil Koper eno največjih, hkrati pa med primerljivimi mesti, kot so Dubrovnik, Zadar, Treviso, Chioggia in Ancona, eno najmanj raziskanih.

Poznavanje urbane morfologije Kopra je pomembno za razumevanje njegovega vsakdanjega delovanja, družbenih in gospodarskih struktur ter prostorske organizacije, obenem pa omogoča boljše razumevanje njegove vloge v širših političnih, gospodarskih in kulturnih tokovih poznega srednjega veka.

Od raziskave preteklosti do varovanja dediščine

Rezultati projekta pomenijo pomemben korak k drugačnemu razumevanju poznosrednjeveškega Kopra. Mesto je mogoče natančneje umestiti v zgodovinski razvoj Jadrana ter ga primerjati z drugimi pomembnimi urbanimi središči tega prostora.

Raziskava ima tudi neposreden pomen za varovanje kulturne dediščine. Natančnejše poznavanje srednjeveške parcelacije, stavbnega fonda in razvoja mestne strukture predstavlja pomembno strokovno podlago za varovanje zgodovinskega mestnega jedra in kakovostnejše upravljanje z njim.

Pri raziskavi in njenem razvoju je projektna skupina tvorno in intenzivno sodelovala z lokalnimi, raziskovalnimi in kulturnimi institucijami. Pomembno podporo in strokovni prispevek so zagotovili Mestna občina Koper, Pokrajinski muzej Koper, Pokrajinski arhiv Koper, Škofijski arhiv Koper, Znanstveno-raziskovalno središče Koper, Univerza na Primorskem, Fakulteta za humanistične študije,Društvo Histria ter Skupnost Italijanov Santorio Santorio Koper. Sodelovanje je omogočilo povezovanje različnih virov, strokovnih znanj in pogledov ter s tem celovitejšo obravnavo urbane zgodovine Kopra.

Projekt Urbana morfologija Kopra v poznem srednjem veku (J6-50188) je izvajala Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, pod vodstvom doc. dr. Dušana Mlacovića, v obdobju od 1. oktobra 2023 do 30. septembra 2026. Projekt je sofinancirala ARIS – Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije.

Projektna skupina Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani je v sodelovanju s Pokrajinskim muzejem Koper ob zaključku projekta pripravila znanstveno srečanje Urbana zgodovina Kopra v poznem srednjem veku, ki je potekalo 10. septembra 2026 v Pokrajinskem muzeju Koper.