Kopališče Ilirija: Cena narasla na 62,5 milijona evrov plus skoraj 8,5 milijonov za opremo in podhod

V Ljubljani je prenova Kopališča Ilirija dosegla pomemben finančni preobrat, saj se je strošek projekta po več podražitvah povzpel na 62,5 milijona evrov. Poleg tega je bilo dodatnih 2,4 milijona namenjenih za opremo, medtem ko je gradnja Lattermanovega podhoda zahtevala še 5,9 milijona evrov.

Projekt je vzbudil številne odzive, vključno z opozicijo arhitekturne stroke, ki je leta 2000 bojkotirala natečaj za prenovo. Kljub temu je ljubljanski župan Zoran Janković ponosen na novo pridobitev.

Obnova Kopališča Ilirija je vključevala podpis 18 aneksov in večkratne podražitve, zaradi česar je končna cena narasla na skoraj petino več od prvotno predvidene. Makro 5 gradnje, ki je projekt izvajal, je prav tako zagotovil opremo skupaj z Lesnino. Gradnjo Lattermanovega podhoda sta financirala mesto in država, vsak s 2,9 milijona evrov. Tudi ta del projekta ni potekal brez dodatnih aneksov, ki so podražili gradnjo za skoraj 660.000 evrov.

Župan Zoran Janković je izrazil navdušenje nad projektom, ki ga označuje kot svoj ponos. “Kopališče je res nekaj prelepega,” je dejal Janković. “Vsak bo sam ocenjeval, jaz sem navdušen, projektant, izvajalec vrhunski.” Občina pričakuje tudi do 4 milijone evrov nepovratnih sredstev od Eko sklada za naložbe v energetsko učinkovite stavbe.

Arhitekturna stroka, ki je bojkotirala natečaj leta 2000, kritizira projekt zaradi uničenja kulturne dediščine in urbanističnih vprašanj. Arhitekt Arne Vehovar je izrazil nezadovoljstvo nad uničenjem stare Ilirije, ki je bila pomembno mestno zbirališče.

“Natečaj je bil bojkotiran, saj je bil projekt urbanistično in arhitekturno sporen,” je dodal Vehovar.

Energetska učinkovitost in inovacije

Kopališče Ilirija bo energetsko samozadosten objekt. Po besedah glavnega projektanta Angela Žigona bo geotermalna energija v kombinaciji z elektrarno na strehi poganjala sisteme za ogrevanje in hlajenje.

“Stroški vzdrževanja bodo nizki, ker bo šlo za energijo zelo malo denarja,” je pojasnil Žigon.

Na novo zgrajeni objekt je izzval razpravo o urejanju prostora v Ljubljani. Društvo arhitektov Slovenije opozarja, da je bil natečaj razpisan brez širšega urbanističnega pregleda, kar bi v prihodnosti lahko služilo kot opozorilo, kako se mesta ne smejo urejati.

Mestna svetnica Maruša Babnik je poudarila, da bi bilo bolje vlagati v javno infrastrukturo, kot so ceste in šole v okoliških skupnostih.

Kopališče Ilirija bo svoja vrata po vseh prestavitvah končno odprlo 18. marca, kar bo Ljubljančanom omogočilo dostop do sodobnih plavalnih objektov.

Spletno uredništvo