Konzerve razkrite: Več vode in manj vsebine za isto ceno

Shrinkflation in Skimpflation

V zadnjih dveh letih smo se naučili novega besednjaka.

• Najprej nas je udarila skrčflacija (shrinkflation) – pojav, ko čokolada, ki je nekoč tehtala 100 gramov, zdaj tehta le še 80 gramov, njena cena pa ostaja enaka ali celo višja.
• Zdaj pa na sceno stopa še bolj pretkana oblika varčevanja: skimpflacija

Neto masa proti neto plodovini

Da bi razumeli, kako nas trgovci “vlečejo za nos”, moramo razumeti deklaracije. Na vsaki pločevinki graha najdemo dva ključna podatka:

• Neto masa: Skupna teža vsebine (grah + tekočina).
• Neto plodovina (Drained weight): Teža samega graha, ko odlijete tekočino.

Prav v razmerju med tema številkama se skriva resnica.

Evropska zakonodaja in slovenski pravilniki določajo minimalne deleže plodovine, vendar se proizvajalci, predvsem pri lastnih blagovnih znamkah diskontnih trgovcev, čedalje pogosteje gibljejo na spodnji meji dovoljenega.

Če je standardna pločevinka nekoč vsebovala 265 gramov graha, danes na marsikateri najdemo le še 250 ali celo 240 gramov, medtem ko skupna teža (400 g) ostaja enaka. Plačujete torej isto ali več, dobite pa 15 gramov vode več. Na prvi pogled malo, a pri ceni na kilogram plodovine je razlika ogromna.

• nekoč: 265 gramov graha
• danes: 250 ali celo 240 gramov in 15 gramov vode več
• skupna teža (400 g) ostaja enaka

Kakovost je slabša

Strokovnjaki opozarjajo tudi na upad kakovosti samega zrnja. Da bi grah v vodi zdržal dlje in ohranil volumen, se pogosto uporablja starejši, bolj škrobni grah, ki med termično obdelavo spusti več škroba v vodo.

Rezultat je motna, gosta tekočina, ki ustvarja iluzijo polnosti, v resnici pa gre za slabšo surovino.

Poleg neposrednega udarca po žepu potrošnika ima povečevanje količine vode v konzervah tudi okoljsko ceno.

Če pločevinka vsebuje 10 % več vode, to pomeni, da tovornjaki po Evropi prevažajo na tisoče ton nepotrebne tekočine. To povečuje ogljični odtis in porabo goriva, kar na koncu spet posredno plačamo potrošniki skozi višje cene logistike.

Nasveti za pametne nakupe

Da ne boste postali žrtev skimpflacije, svetujemo naslednje korake:

• Ne glejte cene na pločevinko, glejte ceno na kilogram plodovine: Trgovci so dolžni na etiketi s ceno (na polici) navesti ceno na enoto. Bodite pozorni, ali je ta cena izračunana za neto maso (z vodo) ali za neto plodovino. Le slednja je realno merilo.

• Razmislite o zamrznjenem grahu: Zamrznjen grah je pogosto boljša alternativa. Plačate le čisto težo graha, brez dodane vode, soli in sladkorja. Poleg tega zamrzovanje takoj po obiranju ohrani več vitaminov kot postopek konzerviranja. Enako velja tudi za drugo vrsto zelenjave.

• Primerjajte trgovske znamke z uveljavljenimi znamkami: Včasih je “dražja” pločevinka priznanega proizvajalca dejansko cenejša, ker vsebuje bistveno več graha in manj tekočine.

Preizkusite doma:

Naslednjič, ko kupite dve različni znamki graha, ju odcedite in stehtajte na kuhinjski tehtnici. Rezultati vas bodo morda šokirali in vam pomagali pri odločitvi, kateri trgovec si še zasluži vaše zaupanje.

Berite drobni tisk

Grah v konzervi je morda majhen izdelek, a je popoln simbol sodobnega trga, kjer se bitka za dobiček bije za vsak mililiter in vsak gram. Vaša moč kot potrošnika leži v informiranosti. Naslednjič, ko boste stali pred polico kateri koli trgovini, se ne pustite zavesti bleščeči embalaži. Obrnite pločevinko in preberite drobni tisk o neto plodovini (deležu plodov v konzervi).