Konservatorsko društvo podelilo Steletove nagrade in priznanja za leti 2024 in 2025

Ščukovt je nagrado prejela za izjemen prispevek k ohranjanju stavbne in etnološke dediščine ter za več kot štiridesetletno delo v konservatorski stroki. Poklicno pot je leta 1984 začela kot dokumentalistka na takratnem Zavodu za spomeniško varstvo Gorica. Sodelovala je pri vzpostavljanju Registra kulturne dediščine, pozneje pa kot odgovorna konservatorka skrbela za obsežno območje zahodne Slovenije. Posebno pozornost je namenjala ljudskemu stavbarstvu. Med pomembnejšimi obnovami izstopajo Domačija Favetti v Skriljah, Cejkotova domačija na Gočah, Majerija v Slapu pri Vipavi in Nježna hiša v Jevščku. Pomemben del njenega delovanja je bila obnova Posočja po potresu leta 1998, pri kateri je sodelovala dve desetletji. Prizadevala si je za ohranjanje tradicionalnih znanj in veščin. Svoja spoznanja predstavlja v strokovnih objavah, predavanjih in na domačih ter mednarodnih srečanjih, njena bibliografija obsega več kot 350 enot, piše v utemeljitvi . Mason je nagrado prejel za izjemne dosežke in pomemben prispevek k ohranjanju, raziskovanju in predstavljanju arheološke kulturne dediščine v Sloveniji. Arheološko-konservatorske izkušnje je pridobival na najdiščih v Angliji, Italiji in Avstriji, leta 1989 je prišel v Slovenijo. Leta 1991 se je zaposlil kot konservator arheolog na takratnem Zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto. V skoraj treh desetletjih terenskega delovanja je vodil ali sodeloval pri več kot 150 arheoloških raziskavah ter pomembno zaznamoval razvoj arheološkega konservatorstva. Med njegovimi najpomembnejšimi projekti izstopajo raziskave večfaznega mestnega najdišča v Črnomlju. Pomemben del njegovega dela so bile tudi zaščitne arheološke raziskave ob gradnji slovenskih avtocest, zlasti na najdiščih Obrežje, Dolge njive pri Beli Cerkvi in Velike njive pri Veliki vasi. Njegovo delo povezuje raziskovanje, varstvo in predstavitev dediščine ter temelji na sodobnih metodoloških pristopih in mednarodnih izkušnjah. Etnolog in konservator Strgar (1959-2024) je poklicno življenje posvetil ohranjanju, varovanju in predstavljanju kulturne dediščine, zlasti na področju muzejev na prostem. Uspešno je povezoval konservatorska načela, etnološko znanje ter sodelovanje z lastniki, obrtniki in lokalnimi skupnostmi. Kot konservator novomeškega zavoda je v letih 1991-2000 načrtoval in vodil postavitev Muzeja na prostem pri kartuziji Pleterje. Svoje izkušnje je pozneje prenesel na projekte Jurjeve domačije na Občinah pri Trebnjem, Banove domačije v Artičah in muzeja na prostem v Zagraškem logu pri Zagradu pri Škocjanu, piše v utemeljitvi. Steletovo priznanje za leto 2024 je prejel pater Nikolaj Žvokelj za izjemna prizadevanja za obnovo samostanske cerkve Kostanjevica v Novi Gorici in promocijo samostana. Zidarski mojster Franci Zorko je priznanje prejel za zgledno izvedbo obnov in prenov kulturne dediščine v Sloveniji, prejemnica priznanja je tudi delovna skupina za projekt obnove Grajskega stolpa v Ormožu. Za leto 2025 pa je konservatorsko društvo priznanja namenilo Splošni bolnišnici Novo mesto za projekt prenove negovalne bolnišnice Julija v Novem mestu, Termam Dobrna za prizadevanja pri ohranjanju in prenovi zdraviliškega kompleksa in delovni skupini za prenovo Železniške postaje v Novi Gorici. Steletove nagrade in priznanja so letos podelili triintridesetič, pred tem so v avli ministrstva za kulturo odprli razstavo o nagrajencih in njihovem delu.