KONFLIKTI MED STARŠI

Kako konflikti med starši vplivalo na otroke?

Estimated reading time: 4 minute

Visoko konfliktna razveza prizadene vse starostne skupine otrok. Najbolj ranljivi pa so predšolski otroci. Majhni otroci v situacijah visokega starševskega konflikta čutijo spremenjeno vzdušje in napetost ter se nanje odzovejo. Nekateri starši menijo, da majhni otroci ne razumejo, kaj se dogaja, vendar so otroci zelo dojemljivi. Pomanjkanje razumevanja situacije jim ne bo pomagalo, pravzaprav jim lahko to še dodatno oteži njihovo čustveno stanje. Majhni otroci takrat postanejo vznemirljivi in panični, ker nimajo razvite strategije, kako se spopasti s težavami, zato se lahko odzovejo neprimerno ali agresivno.

Lahko se vedejo neorganizirano, v enem trenutku kot pretirano zreli, v drugem pa, kot da so mlajši, kot pravzaprav so.

Lahko se zgodi, da se otrok, k se je že naučil hoditi, kar naenkrat začne plaziti, ali da otrok, ki je navajen spati sam, kar naenkrat pride k mami in očetu v posteljo. Takšna regresivna vedenja se na splošno pogosto pojavljajo v visoko stresnih in travmatičnih situacijah. Predšolski otroci imajo egocentrično miselnost, kar pomeni, da po navadi različne dogodke pripisujejo sebi.

Prav tako verjamejo v magični svet, kar pomeni, da precenjujejo svoje moči in sposobnosti ter iščejo vzorčno posledične zveze tam, ker jih objektivno ni.

V visoko konfliktni razvezi otroci težko razločujejo, da je na primer mama jezna na očeta in ne na otroka ali da mama odhaja od očeta kot partnerja, vendar s tem ne zapušča tudi otroka. Predšolski otroci so prav tako usmerjeni v sedanjost oziroma so nagnjeni zaključkom, da ko prepira ni več, tudi ni več spora. Zato so lahko razočarani ker se starši vendar ločujejo;  ali spet prepirajo. Čeprav so zaznamovana razmišljanja normalna in splošna v otroštvu.

Otrokom, ki prehajajo skozi visoke starševske konflikte, lahko bistveno otežujejo prilagajanje. Čeprav otroku večkrat ponovimo, da ni on kriv za spor med staršema, da ne more ničesar storiti, da se starša pomirita, in da ga zagotovo imata še naprej enako rada. Že v predšolski dobi so otroci nagnjeni zavzemati strani v sporih med staršema, in to s precej poenostavljenega vidika. V sporu med staršema lahko slišijo neko informacijo in si na njej izgradijo prepričanje o tem, kateri starš ima prav.

Otroci težko prenašajo negotovost, neopredeljenost in napetost, torej si poskušajo izmisliti izkušnjo, ki je pravzaprav ne morejo razumeti.

Prav tako lahko nastopi potreba po tolaženju starša, za katerega se jim zdi, da je bolj prizadet v nekem konfliktu. Otroci to predvsem počnejo zaradi podzavestnega strahu, da starš ne bo mogel izpolnjevati njihovih potreb in skrbeti zanje, če se sam počuti slabo in ne more delovati. Ti vzorci se nadaljujejo tudi v šolskem obdobju.

V tem obdobju se navadno poistovetijo z enim od staršev, zaradi tega lahko popolnoma neselektivno zavzamejo njegovo stran, še posebej, če se to od njih zahteva.

Otroci v tem obdobju morda razumejo konflikt, vendar težko združijo dva nasprotna si položaja, zato se morajo odločiti za eno stran. V nekaterih primerih lahko popolnoma odbijejo stik z drugim staršem, če menijo, da je treba starša, ki ima prav, zaščititi in podpreti. Začnejo se vmešavati v konflikte, pri tem pa kažejo znake tesnobe in depresivnosti. Nekateri otroci so v visokem starševskem konfliktu kot otrpli, popolnoma izgubijo stik s svojimi čustvi in se odzovejo z disociacijo kot obrambnim mehanizmom. Do disociacije kot obrambe prihaja, kadar je intenzivnost neprijetnih čustev in doživljaj previsoka, da bi jo lahko otrok uspešno prenesel.

Preberite tudi ČUSTVENA LOČITEV OD STARŠEV in OTROCI POTREBUJEJO PREDVSEM LJUBEZEN IN TOPLO BESEDO

The post KONFLIKTI MED STARŠI appeared first on Horoskop.si - Novice in zabava iz področja astrologije.