Konec julija je čas za opravilo na vrtu, ki podaljša pridelek do septembra

Na številnih vrtovih se konec julija pokažejo prve prazne površine. Česen in čebula sta pospravljena, zgodnji krompir je izkopan, grah se je posušil, spomladanska solata pa je že zdavnaj ušla v cvet. Greda pogosto ostane prazna, saj se zdi, da je glavna sezona sajenja končana.

Prav tu vrtnarji izgubijo del možnega pridelka. Konec julija je primeren za drugo oziroma poletno setev, s katero lahko na isti površini do septembra pridelamo mladi fižol, rdečo peso, repo, rukolo, redkvico ali listnato zelenjavo. Nekatere pozneje posejane vrtnine bomo pobirali še oktobra, odpornejše pa lahko ostanejo na gredi tudi dlje.

Takšna setev ni le način, kako izkoristiti prazen prostor. Tla ostanejo pokrita, plevel ima manj možnosti za razrast, domača zelenjava pa ne izgine z jedilnika takoj po koncu poletja. Univerza v Minnesoti med primerne posevke za poletno setev uvršča korenovke, listnato zelenjavo in nizek fižol, ki lahko glede na sorto dozori približno 45 do 65 dni po setvi.

Solata na vrtni gredi

Prazne grede ne pustite čakati do jeseni

Najprej odstranimo ostanke prejšnjega posevka. Zdrave dele rastlin lahko dodamo kompostu, obolele liste, plesnive plodove in rastline z izrazitimi znamenji škodljivcev pa je varneje odstraniti z vrta. Površino nato plitvo prerahljamo in populimo plevel skupaj s koreninami.

Globoko prekopavanje sredi suhega poletja praviloma ni potrebno. Z njim na površino dvignemo vlažnejšo zemljo, ki se lahko hitro izsuši. Za večino kratkotrajnih jesenskih posevkov zadostuje rahljanje zgornje plasti in dodatek presejanega zrelega komposta.

Svežega hlevskega gnoja pred setvijo redkvic, repe, korenja ali pese ne dodajamo. Preobilje hranil lahko spodbuja bujno rast listov, pri korenovkah pa povzroča nepravilno razvite ali razvejane korene. Pomembnejša od močnega gnojenja sta rahla zemlja in enakomerna vlaga.

Pred izbiro nove vrtnine preverimo tudi, kaj je na gredi raslo prej. Za preprostejši kolobar po kapusnicah ne sejemo ponovno repe, redkvice ali kitajskega zelja, saj vse sodijo v isto rastlinsko družino. KGZS med križnice uvršča zelje, ohrovt, cvetačo, brokoli, redkev in repo, zato jih je smiselno izmenjevati z vrtninami iz drugih družin.

Kaj lahko posejemo konec julija?

Odločitev je odvisna od lege vrta, nadmorske višine, vremena in sorte. Na toplejših območjih je rastna doba daljša, v hladnejših krajih pa je varneje izbirati hitro rastoče vrtnine ali že vzgojene sadike. Podatek o številu dni do zrelosti na semenski vrečki je zato pomembnejši od velike fotografije na sprednji strani.

Nizek stročji fižol za zadnje poletno obiranje

Nizek stročji fižol je ena zanimivejših možnosti za konec julija, zlasti na toplih in sončnih legah. Izberemo zgodnjo sorto s kratkim časom do obiranja. Po podatkih Univerze v Minnesoti nekateri vrtnarji nizek fižol sejejo v presledkih vse do začetka avgusta, pridelek pa nato pobirajo pozno poleti in jeseni.

Setev je kljub temu nekoliko tvegana, če avgust prinese izrazito sušo ali zgodnjo jesensko ohladitev. Semena položimo v dovolj ogreto, vendar ne presušeno zemljo. Greda naj bo na soncu, po vzniku pa lahko tla med vrstami prekrijemo s tanko plastjo zastirke.

Rdeča pesa, repa in hitro rastoče korenovke

Rdeča pesa in repa potrebujeta približno dva meseca, odvisno od sorte in razmer. Posejemo ju lahko za mlade korene, užitni pa so tudi nežni pesini listi. Za poletno setev izbiramo sorte s kratkim časom dozorevanja. Vrtnarski strokovnjaki Univerze Illinois za jesensko pridelavo priporočajo korenovke, ki dozorijo v manj kot približno 70 dneh.

Redkvico je v največji vročini bolje sejati previdno. Ob zelo dolgih in vročih dneh lahko hitro pobegne v cvet ali razvije oster, lesen koren. Uspešnejša je poznejša setev proti koncu avgusta, vendar lahko manjšo poskusno vrsto posejemo že prej na mestu, ki je popoldne nekoliko zasenčeno.

Sadike endivije zapolnijo večje praznine

Konec julija lahko na izpraznjene grede posadimo sadike endivije, jesenske solate, radiča ali kolerabice. Sadike imajo pred neposredno setvijo prednost, saj je začetna rast že opravljena, vendar jih vročina po presajanju hitro izčrpa.

Endivijo pogosto presajamo junija in julija, torej prav v vročem in suhem delu sezone. Po sajenju je zato nujno takojšnje namakanje.

Presajamo pozno popoldne ali ob oblačnem dnevu. Koreninska gruda naj bo pred sajenjem navlažena, sadike pa prvih nekaj dni po potrebi zaščitimo pred najmočnejšim opoldanskim soncem. Zalivamo ob zemlji in ne le površinsko čez liste.

Kitajsko zelje potrebuje pravi trenutek

Kitajsko zelje je značilna vrtnina drugega dela sezone. Prezgodnja spomladanska setev lahko zaradi neugodnih temperatur povzroči uhajanje v cvet, poletna setev pa mu omogoči, da glave oblikuje ob krajšanju dneva in postopnem ohlajanju.

Konec julija in začetek avgusta sta primerna za setev ali presajanje, vendar je treba mlade rastline spremljati zaradi bolhačev, gosenic in polžev. V manjšem vrtu pomaga fina zaščitna mreža, nameščena takoj po setvi, še preden škodljivci dosežejo rastline.

Špinačo in motovilec je večinoma smiselno prihraniti za avgust. Motovilec se običajno seje od avgusta do sredine septembra, saj v hladnejšem delu leta razvije lepše rozete.

Špinača

Vročina odloča o uspehu poletne setve

Največja težava julijske setve ni pomanjkanje prostora, temveč izsuševanje zgornjega sloja zemlje. Drobno seme kali tik pod površino, kjer se zemlja na soncu lahko posuši že v nekaj urah. Enkratno obilno zalivanje zato ni dovolj, če se nato na gredi naredi trda, suha skorja.

Sejalno brazdo zalijemo še pred setvijo. Seme posejemo na priporočeno globino, ga prekrijemo z rahlo zemljo in površino nežno pritisnemo. Zatem zalivamo z drobnim curkom, da semena ne odplaknemo. Do vznika mora biti zgornja plast enakomerno vlažna; prav to posebej poudarja tudi Illinois Extension pri neposredni setvi jesenskih vrtnin.

Pomaga lahko lahka senčilna mreža, redka koprena ali obrnjena lesena zabojčka, ki gredi čez najtoplejši del dneva odvzame nekaj neposrednega sonca. Zaščito odstranimo takoj po vzniku oziroma jo dvignemo, da se rastline ne raztegnejo in imajo dovolj zraka.

Debela plast zastirke ne sodi neposredno čez pravkar posejano vrsto. Semenom lahko oteži vznik. Položimo jo med vrste šele potem, ko so mlade rastline že vidne in dovolj močne.

Prazna greda lahko rodi še enkrat

Druga setev ne zahteva velikega vrta. Že meter proste grede zadošča za vrsto fižola, nekaj endivij ali več zaporednih setev rukole. Manjše količine so pogosto celo uporabnejše, saj ves pridelek ne dozori na isti dan.

Konec julija zato velja vrt še enkrat pogledati z vidika prostora, ne zgolj trenutnega pridelka. Mesto, na katerem je rasel česen, lahko septembra ponudi mlado peso. Za zgodnjim krompirjem lahko zraste endivija, po grahu pa nizek fižol ali jesenska solata.

Uspeh bo odvisen od vremena, sorte in zalivanja, zato noben setveni koledar ni popolnoma zanesljiv. Kljub temu je prazna greda sredi poletja zamujena priložnost. Nekaj semena, rahlo pripravljena zemlja in skrb za vlago lahko sezono domače zelenjave podaljšajo še globoko v september.

Paradižnikova solata bo boljša, če jo solite ob pravem trenutku

Solata raste v višino namesto v glavo: to je najpogostejši poletni razlog

Objava Konec julija je čas za opravilo na vrtu, ki podaljša pridelek do septembra se je pojavila na Vse za moj dan.