1 hour ago
19
Zgodba hrastniške komunale se je začela leta 1956 z ustanovitvijo Zavoda za komunalno gospodarstvo Hrastnik. Že leto pozneje so se mu pridružili Režijski gradbeni odbor, mizarska delavnica in manjša gradbena enota. V naslednjih desetletjih so se spreminjali imena, organizacijske oblike in dejavnosti, osnovna naloga pa je ostala enaka – skrbeti za storitve, brez katerih kraj ne more normalno delovati.
Danes Komunala Hrastnik skrbi za pitno vodo, odvajanje in čiščenje odpadnih voda, praznjenje greznic in malih čistilnih naprav, zbiranje odpadkov, vzdrževanje cest in javnih površin, zimsko službo, prometno signalizacijo ter pogrebno in pokopališko dejavnost.
Od zasebnih lastnikov do stoodstotno javnega podjetja
Pomembna prelomnica se je zgodila pred 6 leti, ko se je družba preoblikovala v Javno podjetje Komunala Hrastnik, d. o. o., in končno prešla v stoodstotno last Občine Hrastnik. Pred tem je bila ena redkih slovenskih komunali, v kateri je bil del lastništva še vedno zaseben. Zasebni lastniki pa so, logično, imeli povsem drugačne interese.
Po besedah hrastniškega župana Marka Funkla so bili med lastniki tudi investicijski skladi, ki niso imeli interesa za razvoj komunale in Hrastnika. Razpršeno lastništvo je oteževalo sprejemanje skupnih odločitev o investicijah, prodajah in drugih pomembnih vprašanjih. »Zdaj smo v stoodstotni javni lasti. Komunala dela zgolj na območju občine Hrastnik, za občane in občanke, podjetnike ter javne službe. Mislim, da je prav, da je javna služba,« je povedal Funkl.
Marko Funkl, župan Občine Hrastnik
»Komunala je podobna povprečni slovenski družini. Kakšen mesec gre skozi, kakšen mesec nekaj ostane, kakšen mesec pa tudi zmanjka. Ni nam v interesu dobiček, vsak dan pa se moramo truditi, da normalno preživimo in da na koncu ostane vsaj minimalen plus,« je slikovito opisal poslovanje podjetja direktor Matej Kuhar.
V tem obdobju je Komunala postala tudi glavni izvajalec zimske službe. Stanovanjsko upravljanje je bilo preneseno na družbo Spekter, znotraj Komunale pa so ustanovili gradbeno enoto, ki izvaja priključke na javno kanalizacijo, sodeluje pri obnovah občinskih stanovanj in opravlja druga naročila občine ter dela na trgu. Po podatkih, ki jih je ob jubileju predstavil Kuhar, je gradbena enota v zadnjem poslovnem letu samo s tržno dejavnostjo ustvarila okoli 700.000 evrov prihodkov. Ob tem, poudarja Funkl, izvajanje javnih služb ni trpelo.
»Če so to stvari, ki jih komunala lahko naredi, zakaj jih ne bi naredila komunala,« je dodal župan. Podjetje je v zadnjih letih gradbeno enoto opremilo s tremi gradbenimi stroji, večjim in manjšim tovornim vozilom ter drugo potrebno opremo.
»Naši vzdrževalci so pravzaprav gasilci«
Direktor ob tem poudarja, da ostaja prva naloga podjetja izvajanje osnovnih javnih služb, tržna dejavnost pa je le njihova dopolnitev. Koliko dela lahko sprejmejo na trgu, je odvisno tudi od števila okvar na vodovodnem in kanalizacijskem omrežju.
»Za vzdrževalce vodovoda in kanalizacije bi lahko rekli, da so gasilci. Gasilci čakajo, da se nekaj zgodi. Mi pa ne čakamo, ampak vmes opravljamo druga dela,« je pojasnil.
Ko ni intervencij na omrežju, lahko zaposleni opravljajo tržna dela, ob okvari pa morajo vse drugo pustiti in se takoj posvetiti zagotavljanju osnovne javne službe. Takšno organizacijo dela so po njegovih besedah zaposleni dobro sprejeli, čeprav je pomenila tudi več dela.
Več omrežja, zaposlenih in zbranih odpadkov
| Pred desetimi leti je bilo v podjetju 42 redno zaposlenih, danes jih je skoraj 50. Komunala upravlja šest vodooskrbnih sistemov in s pitno vodo oskrbuje približno 90 odstotkov prebivalcev občine. Skrbi za več kot 114 kilometrov vodovodnega omrežja in več kot 50 večjih ter manjših vodnih virov.
V desetih letih se je vodovodna poraba zmanjšala za približno 12 odstotkov. Manjša poraba pa ne pomeni manj dela, saj je treba omrežje nadzorovati in obnavljati, vodne vire varovati ter okvare odpravljati čim hitreje. Dolžina kanalizacijskega omrežja se je od leta 2016 povečala s približno 46,5 na 56,6 kilometra. Posebej opazna je rast ločenega kanalizacijskega sistema, ki se je s slabih 16 kilometrov podaljšal na več kot 30 kilometrov. Komunala danes zbere skoraj 3.050 ton komunalnih odpadkov letno. |
Ko njihovo delo opazimo šele, ko nekaj ne deluje
Povečal se je tudi obseg vzdrževanja cest. Leta 2016 so strojno košnjo izvajali na dobrih 62 kilometrih cestnih odsekov, danes že na več kot 84 kilometrih. Obseg obsekavanja rastlinja ob cestah se je v tem času približno podvojil.
»Ko odpremo pipo, pričakujemo vodo. Ko nastavimo zabojnik, pričakujemo, da bo izpraznjen. Ko zapade sneg, pričakujemo prevozno cesto,« je vsakdanjo, pogosto nevidno vlogo podjetja opisal direktor Komunale Hrastnik. Za storitvami, ki se večini zdijo samoumevne, po njegovih besedah stojijo vsakodnevno delo, znanje, dobra organizacija, oprema in velika odgovornost.
The post Komunalo so vzeli nazaj v svoje roke appeared first on Zon | Zasavske onlajn novice.
English (US)