Komisija DZ zavrnila predloge SDS glede hrambe posmrtnih ostankov iz Jame pod Macesnovo gorico

Razlog za nujno sejo komisije DZ je po navedbah predlagatelja, poslanca SDS Zorana Mojškrca odločitev ministrstva za obrambo za prenos posmrtnih ostankov medvojnega in povojnega nasilja. Ministrstvo za obrambo je konec marca posmrtne ostanke iz prikritega grobišča Jama pod Macesnovo gorico iz kleti komunale v Kočevju preneslo v državno kostnico v Škofji Loki.

V SDS ministru Sajovicu očitajo, da je bil prenos kljub napovedim o iskanju soglasja s svojci in širšo javnostjo izveden enostransko, brez predhodnega dogovora o končni lokaciji pokopa, kar da so se dogovorili na srečanju pri predsednici republike Nataši Pirc Musar.

Ob tem so poslanci SDS na seji komisije DZ vladi Roberta Goloba očitali zanikanje zločinov komunističnega režima ter ukinitev 17. maja kot dneva spomina na žrtve komunizma. Kot neprimerno so izpostavili tudi nasprotovanje ljubljanskega župana Zorana Jankovića temu, da bi žrtve pokopali na Žalah, saj da so tam pokopani tisti, ki so zagrešili vojne in povojne zločine, njihove žrtve pa ne.

Minister Sajovic je očitke o nespoštljivem prenosu posmrtnih ostankov ostro zavrnil in zatrdil, da za svojo odločitvijo stoji. Namensko zgrajena kostnica na uradnem pokopališču je po njegovem mnenju “zagotovo dostojnejše mesto za spominjanje in hrambo posmrtnih ostankov kot katerakoli garaža”, za prevoz pa so najeli pogrebna vozila. Prekat kostnice v Škofji Loki je že nekaj let v lasti države, ki zanj plačuje najemnino. “Imeli smo plačan prostor, kosti pa v garaži, za katero smo tudi plačevali najemnino,” je navedel.

Hkrati je zbrane spomnil, da so se pri predsednici republike dogovorili in strinjali, da bodo o tem v javnosti govorili spoštljivo in pietetno ter da te teme v aktualnih razmerah v svetu ne bodo ponovno odpirali. Zato meni, da je ta tema zlorabljena s strani SDS, “ker nekaterim ni v interesu, da se ta zgodba zapre”. Zagotovil je, da dela tudi na tem, da najdejo soglasje za trajno lokacijo pokopa žrtev.

Tudi vabljeni na sejo – zgodovinar Mitja Ferenc, predsednik Nove Slovenske zaveze Matija Ogrin in predstavnik zaveze Peter Sušnik ter predsednik Društva Združeni ob lipi sprave Janez Juhant – so se strinjali, da prenos posmrtnih ostankov brez soglasja svojcev in brez določene končne lokacije pokopa posmrtnih ostankov žrtev ni primeren. Ostanki žrtev so še vedno v vrečah, k dostojnemu pokopu pa po njihovem mnenju spada tudi zavest, da je šlo pri teh pobojih za zločin.

Kritični so bili do aktualne vlade Roberta Goloba, poslancev DZ, predsednice republike Nataše Pirc Musar in ljubljanskega župana Jankovića, saj bi morala politika pri njihovem mnenju pomagati, da bi se o temnih plateh naše zgodovine lahko iskreno pogovarjali. Predlagane sklepe so označili za benigne, saj da ima DZ vse vzvode, da bi ta vprašanja lahko zakonsko uredil.

Pokop žrtev na ljubljanskih Žalah bi Ljubljano vzpostavila kot resnično prestolnico, menijo, zato so koalicijo pozvali, naj izrazi javno nasprotovanje Jankovićevim stališčem. Sicer pa naj vladajoči mimo župana na državnem zemljišču v Ljubljani tem žrtvam postavijo spominski park.

Z njimi so se strinjali tudi svojci žrtev, ki so povedali, da jih je odločitev ministra Sajovica o prestavitvi posmrtnih ostankov brez njihovega soglasja prizadela. Želijo si, da bi bili njihovi svojci pokopani v Ljubljani. Zločincem so odpustili, a se zaradi ravnanja politike počutijo drugorazredno.

Poslanec NSi Aleksander Reberšek je dejal, da ga je kot predstavnika mlajše generacije sram, da nobena vlada do zdaj – leva ali desna, ni bila sposobna dostojno pokopati žrtev, zato je zbranim očital nabiranje političnih točk. Za Jankovićem bo po njegovem mnenju “ostal spomin na njegovo nehumanost”, predsednici Pirc Musar pa je očital, da je s podelitvijo zlatega reda za zasluge zvezi združenj borcev za vrednote NOB Slovenije med ljudi znova vnesla razkol.

Predsednik komisije DZ Jože Tanko (SDS) je večkrat izpostavil, da na seji ni bilo nikogar iz urada predsednice republike. Prav tako na sejo ni bilo vodje vladne komisije za reševanje vprašanja prikritih grobišč Jožeta Dežmana, opravičili so se tudi poslanci SD.

Poslanci Svobode in Levice na seji niso razpravljali.

SDS je predlagala pet sklepov, med drugim to, da se obsodi nedostojno hrambo posmrtnih ostankov in prakse, ki žrtvam odreka temeljno pravico do groba. Predlagali so obsodbo prenosa posmrtnih ostankov v Lipico pri Škofji Loki brez soglasja svojcev. Predlagali so poziv ministrstvu za notranje zadeve k izdaji izpiskov iz matičnega registra 14.901 žrtev, dokumentiranih v seznamu Farne spominske plošče ter poziv k identifikaciji žrtev, tudi slovenskih Romov. Nazadnje so predlagali še zahtevo po trajni ureditvi dostojnega pokopa ekshumiranih žrtev na ljubljanskih Žalah.

Vabljeni na sejo pa so komisiji DZ v sprejem predlagali še tri sklepe, in sicer naj komisija vlado pozove, naj ob sodelovanju s strokovno javnostjo določi stalno, dostojno in primerno urejeno lokacijo v Ljubljani za pokop žrtev iz prikritih grobišč. Predlagali so, naj vlado pozove k pripravi zakonskih sprememb, ki bi omogočile sistematično identifikacijo žrtev z uporabo sodobnih forenzičnih metod, ter da naj 17. maj ponovno razglasi za dan spomina na žrtve komunističnega nasilja ter tako prispeva k ohranjanju zgodovinskega spomina, spoštovanju človekovega dostojanstva in spravi v družbi.

Člani komisije so predlagane sklepe zavrnili.