KOLUMNA: Potrebujem nekoga, ki me ščiti!

Veste, česa se bojim? Bojim se, da bo teden dni po tragičnem dogodku v Novem mestu dogodek za medije pozabljen. Bojim se, da bo čez mesec dni dogodek pozabljen za državne odločevalce.

Vem pa, da dogodek še zdaleč ne bo pozabljen za Novomeščane in nikoli ne bo pozabljen za Aleševe najbližje.

Ne predstavljam si, kako je družini, ki je ostala brez očeta, ki je hotel zaščititi svojega otroka. Zdaj je družini ta zaščita na krut način odvzeta.

Včeraj mi je eden od prijateljev iz Ljubljane rekel, da se šele zdaj zaveda, kakšni so Romi na Dolenjskem (ne vsi!). Da je romska manjšina v Ljubljani civilizirana, skorajda nevpadljiva.

Morda naši politiki zato preprosto ne vedo, kako je, ko zvečer upaš, da bo tvoje imetje ostalo nedotaknjeno, ko upaš, da tvojega otroka na poti v šolo ne bo nadlegovala skupina Romov.

Politiki preprosto ne vedo, da moramo navadni smrtniki hoditi v šole in nato v službe, da si kupimo avtomobil in napolnimo hladilnik, medtem ko lahko pripadniki romske populacije vozijo brez vozniškega dovoljenja in naročajo hrano iz restavracij, ker za kuhanje “ni časa”. Ne vedo, da jim včasih daruješ oblačila za njihove otroke, oni pa jih kaj kmalu odvržejo za bližnji grm. To sem opisoval Rome, ki niti ne motijo tako zelo.

Problem postajajo Romi, ki preprodajajo drogo, izsiljujejo, grozijo in podrejajo večino. Enostavno zganjajo teror in niso več manjšina, ampak organiziran kriminal.

Kdo nas bo ščitil? Kdo bo ščitil otroke umrlega? Morala bi nas država. Jaz ji več ne zaupam!

Jugovzhodna regija, pod katero spadamo, se utaplja v kriminalu. Je prepojena s strahom, ljudje pa zaradi skrbi za svojo varnost in varnost bližnjih večere in noči preživljamo doma. To ni prihodnost, ki jo želim živeti, in ni prihodnost, ki si jo želim za svojega otroka.

Vsi dobro vemo, da je naš največji problem romska problematika, ki je trenutna vlada ne zna pravilno nasloviti in se z njo ustrezno spopasti. Sam sem prebral vse zapisnike Delovne skupine za obravnavo romske problematike ter tudi zapisnike različnih podskupin. Jasno je, da problema ne znajo in ne bodo rešili. Zakaj? Ker v vsakem dobrem predlogu iščejo iglo v senu samo zato, da ga ne bi sprejeli. Svojega, boljšega predloga pa ne ponudijo.

Po treh letih in pol smo prišli do neznosnega stanja, zaradi katerega se mora večina prilagajati manjšini, tej pa se ni treba prilagajati nikomur. Ves čas samo jemlje oziroma se ji daje.

Kaj ima Novo mesto od takšne države, ki nas pušča na cedilu, dokler nekdo ne umre – kljub številnim opozorilom? Kaj ima od tega celotna jugovzhodna regija? Nič kaj dosti.

Ker kot lastnik medijev ter kot oseba, ki te medije ureja, spremlja in zelo dobro pozna romsko problematiko, ter mi je hkrati enako dobro – ali še bolje – poznan odnos trenutne vlade do okolja, v katerem živim, sem se odločil javno povedati oziroma zapisati, da na naslednjih volitvah ne bom volil ne Gibanja Svoboda, ne SD-ja in ne Levice.

Zavedam se, da je to moje javno stališče, ki si ga redko kdo upa deliti z drugimi, še posebej, če izdaja medije, vendar je tokratna situacija drugačna. Zaradi toleriranja stanja v jugovzhodni regiji je prišlo do smrtne žrtve – do smrti očeta, ki je prišel pomagati svojemu sinu. V tej situaciji in iz spoštovanja do žrtve vem, da ne smem niti pomisliti, kako sebičen bi bil, če bi molčal. Po drugi strani pa me je bolj strah reakcije romske populacije, ki si je sama povzročila takšno obravnavo.

Trenutna vlada je s svojim počasnim reševanjem problema najbolj prispevala k povečanju sovraštva do Romov in zaradi tega si po mojem mnenju ne zasluži mojega glasu na volitvah.

Nujen je odstop še dveh ministrov, in sicer:

Luke Meseca, ministra za delo, družino in socialne zadeve. Njegovo ministrstvo je temelj nastalega problema, saj Romom daje posebne privilegije, ti pa jim dajejo občutek nadvlade nad navadnimi državljani. Pravice, ki jim jih daje njegovo ministrstvo, se povečujejo, obveznosti pa zmanjšujejo.

Klemna Boštjančiča, ministra za finance.
FURS, Finančna uprava Republike Slovenije, skupaj s policijo ni sposobna odkriti niti enega razkoraka med premoženjem naših Romov, še posebej pa zaradi izjave na enem izmed sestankov, ko je predstavnica FURS-a izjavila, da z davčnimi ukrepi FURS ne bo reševal romske problematike.

Odstopita naj še generalna državna tožilka RS dr. Katarina Bergant in predsednik vrhovnega sodišča Miodrag Đorđević.