Koliko znaša bolniška, kdo jo plača in zakaj je včasih manjša kot pričakovano

Bolniška je ena tistih besed, ki jih vsi uporabljamo, a jo presenetljivo malo ljudi zares razume. Ko zbolite, vas najprej zanima zdravje — logično. Zelo hitro pa pride še drugo vprašanje: koliko znaša bolniška, kdo jo plača in zakaj je na plačilni listi znesek včasih nižji, kot ste si predstavljali?

Bolniška ni en sam odstotek

Največja zmota je prepričanje, da bolniška vedno pomeni enak znesek. Ne pomeni. Višina bolniške je odvisna od treh stvari: od razloga odsotnosti, od tega, kako dolgo odsotnost traja, in od osnove, iz katere se bolniška izračuna. ZZZS jasno navaja, da je osnova praviloma povprečna mesečna plača in nadomestila oziroma povprečna osnova za plačilo prispevkov v koledarskem letu pred letom, v katerem je nastala začasna zadržanost od dela. Povedano bolj domače: današnja bolniška se praviloma ne računa iz ene zadnje plače, ampak iz širše letne osnove.

To je tudi razlog, da dva človeka z isto diagnozo ne dobita nujno enake bolniške. Eden ima lahko višjo osnovo, drugi nižjo. Eden je lahko odsoten zaradi bolezni, drugi zaradi poškodbe pri delu. In že smo pri precej drugačni številki. Bolniška torej ni “ena tarifa za vse”, ampak sistem odstotkov nad določeno osnovo.

Koliko znaša bolniška po odstotkih

Tu je srce zgodbe, brez olepševanja. Po podatkih ZZZS znaša bolniška v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja praviloma toliko:

pri bolezni znaša bolniška 80 % osnove do 90 koledarskih dni, nato 90 % osnove nad 90 dni;
pri poškodbi izven dela znaša bolniška 70 % osnove do 90 dni, nato 80 % osnove;
za poškodbo po tretji osebi izven dela velja enako, torej 70 %, nato 80 %;
pri izolaciji znaša bolniška 90 % osnove do 90 dni, nato 100 %;
pri spremstvu znaša bolniška 70 % osnove do 90 dni, nato 80 %;
za nego družinskega člana znaša bolniška 80 % osnove;
pri poškodbi pri delu in poklicni bolezni znaša bolniška 100 % osnove;
pri transplantaciji in pri določenih poškodbah iz 18. člena zakona znaša bolniška prav tako 100 % osnove;
za darovanje krvi znaša bolniška 100 % osnove za dan darovanja.

Če to berete prvič, je občutek skoraj tak: to ni bolniška, to je mali davčno-pravni escape room. Ampak bistvo je jasno. Ko nekdo vpraša, koliko znaša bolniška, je pravilen odgovor skoraj vedno: odvisno, zakaj ste odsotni. In to “odvisno” ni prazna fraza, ampak razlika med 70 in 100 odstotki.

Foto: Denarnica Vir: Canva

Kdo jo plača in kdaj se plačnik zamenja

Še ena zelo pomembna stvar: bolniška nima vedno istega plačnika. Pri bolezni, poškodbi izven dela in poškodbi po tretji osebi izven dela nadomestilo prvih 30 delovnih dni bremeni delodajalca ali samostojnega zavezanca, od 31. delovnega dne dalje pa praviloma breme preide na obvezno zdravstveno zavarovanje. Enako velja pri poškodbi pri delu in poklicni bolezni: prvih 30 delovnih dni je breme delodajalca, od 31. dne dalje pa breme ZZZS. Za nego družinskega člana, izolacijo, spremstvo, darovanje krvi in nekatere druge primere pa gre bolniška v breme ZZZS že od prvega dne.

Za zaposlenega to navzven pogosto ni zelo opazno, ker denar še vedno običajno nakaže delodajalec. Toda pri znesku je razlika pomembna predvsem zato, ker se pri daljših odsotnostih uporabljajo pravila ZZZS o odstotkih, minimumih in limitih. Pri samostojnih zavezancih pa je slika strožja: ZZZS izrecno navaja, da prvih 30 delovnih dni izpad dohodka krijejo sami. Bolniška je pri s.p.-ju zato finančno precej bolj občutljiva zgodba kot pri zaposlenem.

Koliko znaša v evrih

Naj bo brez meglice. Recimo, da je vaša osnova za izračun bolniške 2.000 evrov bruto.

Če je razlog bolezen, bo bolniška do 90 dni znašala 1.600 evrov bruto, po 90. dnevu pa 1.800 evrov bruto.
Če je razlog poškodba izven dela, bo bolniška do 90 dni znašala 1.400 evrov bruto, po 90. dnevu pa 1.600 evrov bruto.
Ko gre za izolacijo, bo bolniška do 90 dni znašala 1.800 evrov bruto, po 90. dnevu pa 2.000 evrov bruto.
Če gre za nego družinskega člana, bo bolniška znašala 1.600 evrov bruto.
Če gre za poškodbo pri delu ali poklicno bolezen, bo bolniška znašala 2.000 evrov bruto, torej 100 % osnove. V teh primerih je razlika res občutna — in, iskreno, tudi pravična, ker sistem takšne primere obravnava ugodneje.

To so seveda bruto primeri. Neto znesek bolniške je lahko nižji, ker so nadomestila plače še vedno dohodek iz delovnega razmerja in so predmet obračuna akontacije dohodnine ter prispevkov. Zato marsikdo gleda odstotek bolniške, nato pa ob izplačilu presenečeno ugotovi, da je neto znesek videti precej manj velikodušno. Številke pač rade izgubijo romantiko, ko pridejo na plačilno listo.

Najnižja vrednost: ali obstaja varovalka navzdol

Da, obstaja. ZZZS navaja, da nadomestilo, ki se izplačuje v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja, ne more biti manjše od 60 % minimalne plače, razen pri zavarovancu, katerega osnova za plačilo prispevkov je nižja od 60 % minimalne plače. To je pomemben podatek za ljudi z nižjimi prihodki, ker pomeni, da bolniška v breme ZZZS ne pade kar v brezno.

Ker minimalna plača za delo od 1. januarja 2026 znaša 1.481,88 evra bruto, 60 % tega zneska pomeni približno 889,13 evra bruto. To je torej orientacijski spodnji prag za bolniško v breme ZZZS v letu 2026, če za vas ne velja izjema z nižjo zavarovalno osnovo. To ni ravno znesek, ob katerem bi človek naročil penino in nazdravil sistemu, je pa pomembna zaščita pred povsem prenizkimi izplačili.

Najvišja bolniška: ali obstaja strop navzgor

Tudi tukaj odgovor ni “neomejeno”. ZZZS določa, da bolniška ne more biti višja od plače, ki bi jo zavarovanec dobil, če bi delal, oziroma od osnove, po kateri je v času zadržanosti od dela zavarovan. V publikaciji ZZZS je naveden tudi dodatni limit, da nadomestilo ne more biti višje od dvainpolkratnika zadnje znane povprečne mesečne bruto plače v Sloveniji. To pomeni, da bolniška varuje dohodek, ne ustvarja pa nadomestila, višjega od tega, kar bi človek realno zaslužil z delom.

Ta podrobnost je pomembna zlasti pri bolje plačanih delovnih mestih. Ljudje včasih slišijo “100 % bolniška” in si predstavljajo, da bo izplačilo povsem identično običajni plači. V praksi je treba vedno pogledati osnovo, limit in način obračuna. Bolniška je lahko zelo blizu redni plači, ni pa nujno popolna kopija vsakokratnega običajnega neta.

Foto: Postelja in termometer Vir: Canva

Zakaj je bolniška na plačilni listi včasih še nižja, kot kaže odstotek

Tukaj pridemo do tistega dela, kjer marsikdo reče: “Ampak meni matematika ne gre skupaj.” In res, včasih ne gre na prvi pogled. Eden od razlogov je ta, da se pri izplačilih upošteva tudi najnižja osnova za obračun prispevkov. FURS je objavil, da za izplačila od 1. marca 2026 do 28. februarja 2027 znaša ta najnižja osnova 1.521,62 evra. Če je plača oziroma nadomestilo nižje od te osnove, se lahko od razlike do minimalne osnove še vedno obračunajo prispevki, zato neto ni vedno intuitiven.

Zato je vprašanje “koliko znaša bolniška” vedno malo bolj zapleteno od samega odstotka. Pravi odgovor je sestavljen iz osnove, razloga odsotnosti, trajanja, prispevkov in konkretnega obračuna. Odstotek je začetek zgodbe, ne njen konec.

Kaj velja za prvih 30 dni bolniške

Pri bolezni ali poškodbi, ki ni povezana z delom, delodajalec po ZDR-1 izplačuje nadomestilo iz lastnih sredstev do 30 delovnih dni za posamezno odsotnost, vendar največ za 80 delovnih dni v koledarskem letu. SPOT je ob spremembi pravil za leto 2024 posebej pojasnil prav to mejo 80 delovnih dni. Za višino nadomestila, ki bremeni delodajalca pri bolezni oziroma poškodbi izven dela, se v praksi uporablja pravilo 80 % osnove, vezane na 137. člen ZDR-1.

Pri tem je dobro vedeti še nekaj: če gre za recidiv, torej za ponovno odsotnost zaradi iste bolezni ali poškodbe, pri kateri je bila prejšnja odsotnost kratka in je bila prekinitev med obema odsotnostma krajša od 10 delovnih dni, lahko nadomestilo prej preide v breme zdravstvenega zavarovanja. To je ena tistih podrobnosti, ki jih človek pogosto odkrije šele, ko je že sredi birokracije — malo prepozno, malo nejevoljno.

Bolniška za samostojne podjetnike

Za samostojne podjetnike je bolniška pogosto težja tema kot za zaposlene. ZZZS izrecno navaja, da samostojni zavezanci prvih 30 delovnih dni izpad prejemkov krijejo sami. Šele nato lahko uveljavljajo nadomestilo iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja, in to s posebno vlogo na ZZZS. To pomeni, da pri s.p.-ju vprašanje “koliko znaša bolniška” zelo pogosto najprej pomeni “prvih 30 dni nič iz sistema”.

To ni drobna podrobnost, ampak velik finančni rez. Prav zato je pri s.p.-ju smiselno razmišljati širše: o rezervi, o dodatni varnosti, o tem, da bolniška ni samo zdravstveno stanje, temveč tudi poslovno tveganje. Ko si sam svoj direktor, računovodja, izvajalec in včasih še lastni kurir, je bolniška precej manj “odsotnost” in precej bolj stresni excel v glavi.

Kaj še morate vedeti, da vas bolniška ne preseneti

Bolniška danes teče prek elektronskega bolniškega lista, eBOL. ZZZS opozarja, da mora zavarovanec svojega osebnega zdravnika pravočasno opozoriti na izdajo eBOL, najpozneje pred iztekom meseca, za katerega se bolniški list izdaja. Če tega ne stori, lahko nastane težava pri obračunu nadomestila. Bolniška torej ni samo vprašanje višine, ampak tudi vprašanje pravočasnega postopka.

Pomembno je tudi to, da lahko po prenehanju delovnega razmerja bolniška v določenih primerih še teče naprej. ZZZS navaja, da po prenehanju zaposlitve praviloma pripada nadomestilo še največ 30 koledarskih dni začasne nezmožnosti za delo, pri poškodbi pri delu ali poklicni bolezni pa tudi po prenehanju delovnega razmerja, dokler zavarovanec znova ni zmožen za delo. To je podatek, ki ga veliko ljudi izve šele takrat, ko bi ga najbolj potrebovali že prej.

Foto: Bolna oseba Vir: Canva

Ko vse seštejemo: koliko znaša bolniška v resničnem življenju

Če moram vse skupaj stisniti v en človeški odgovor, potem je takšen: bolniška najpogosteje znaša 70 %, 80 %, 90 % ali 100 % osnove, pri čemer je pri navadni bolezni najpogostejši odgovor 80 %, pri daljši bolezni 90 %, pri poškodbi izven dela 70 % oziroma 80 %, pri poškodbi pri delu pa 100 %. A to je še vedno samo okvir. Resnični znesek bolniške določi osnova iz prejšnjega koledarskega leta, trajanje odsotnosti, vrsta razloga in končni obračun na plačilni listi.

Bolniška je torej precej manj skrivnostna, ko enkrat poznate odstotke. In precej manj strašljiva, ko veste, kaj gledati: razlog odsotnosti, osnovo, trajanje in to, kdo v določenem trenutku plačuje. Vse drugo je šum. Včasih glasen, včasih siten, včasih skoraj komično birokratski — a še vedno samo šum okoli glavne številke.

Pripravil: M.P.

Viri: ZZZS, FURS, Uradni list RS

The post Koliko znaša bolniška, kdo jo plača in zakaj je včasih manjša kot pričakovano first appeared on NaDlani.si.