Koliko utrujenosti po službi je še normalne?

Vpliv dela na zdravje ni nič nenavadnega, saj vpliva na spanec, raven stresa, gibanje, prehrano, odnose in občutek varnosti, zato se njegov učinek skoraj vedno nekje pozna. Toda tu je pomembna razlika: normalno je, da delo človeka obremeni, ni pa normalno, da ga dolgoročno izčrpava, mu slabša počutje ali povzroča stalne telesne in duševne težave. Prav v tej meji se skriva vprašanje, ki si ga zastavlja vedno več ljudi.

---

Marsikdo namreč dolgo misli, da je utrujenost po službi preprosto del odraslega življenja. Da je slabo spanje po napornem tednu nekaj običajnega. Da moraš pač zdržati. A strokovne smernice v Sloveniji in EU kažejo precej bolj trezno sliko: delo lahko zdravje podpira, lahko pa ga tudi sistematično spodkopava. In razlika med obema ni stvar “mehkosti”, ampak pogojev, v katerih človek dela.

Kaj je pri vplivu dela na zdravje pravzaprav normalno?

Za začetek: vsako delo nekaj vzame in nekaj da. Nekdo po osmih urah dela čuti prijetno utrujenost, drugi napetost v ramenih, tretji psihično izčrpanost po nizu sestankov, odločitev ali dela z ljudmi. To samo po sebi še ni znak, da je nekaj narobe.

Normalno je, da po zahtevnem dnevu potrebuješ počitek. Normalno je, da imaš v obdobjih večje odgovornosti malo več stresa. Normalno je tudi, da delo vpliva na razpoloženje in energijo. WHO opozarja, da je delo lahko celo zaščitni dejavnik za duševno zdravje, saj lahko daje strukturo, socialne stike, občutek smisla in finančno varnost.

Foto: Služba

Težava nastane, ko obremenitev ni več občasna, ampak postane stalno stanje. Ko človek ne pride več k sebi niti čez vikend. Ko se utrujenost ne umiri, ampak kopiči. Ko se služba ne konča ob koncu delovnika, ampak ostane v glavi še zvečer, ponoči in zjutraj.

Kdaj vpliv dela preseže mejo običajnega?

Dober pokazatelj je, ali si telo in glava po počitku opomoreta. Če po prostem dnevu ali nekaj mirnejših dneh spet prideš na svojo raven, gre najverjetneje za običajno delovno obremenitev. Če pa si stalno brez energije, slabo spiš, si razdražljiv, težje razmišljaš ali se pojavljajo bolečine, je smiselno postati pozoren.

To je ena od najpomembnejših točk članka: ni treba čakati, da človek “pregori”, da bi priznal, da delo nanj vpliva preveč.

NIJZ pri prekomernem stresu in izgorelosti opozarja na znake, kot so kronična utrujenost, glavoboli, težave s spanjem, slabša koncentracija, večja razdražljivost, občutek nemoči in postopna izguba motivacije. To niso nujno dramatični znaki naenkrat. Pogosto se začne precej neopazno: najprej človek samo slabše spi, potem težje odklopi, nato ga začnejo spremljati še telesne težave.

Zakaj ljudje predolgo mislijo, da je to “pač normalno”?

Ker so številni vplivi dela videti vsakdanji. Nihče se ne prestraši takoj zaradi napetega vratu, slabšega spanja ali občutka, da si ves čas “na robu”. Ljudje si pogosto rečejo: še ta teden, še ta projekt, še ta mesec. Prav zato se težave včasih vlečejo zelo dolgo, preden jih kdo sploh poimenuje.

K temu veliko prispeva tudi kultura dela. V nekaterih okoljih je preobremenjenost skoraj znak zavzetosti. Hitra odzivnost, stalna dosegljivost in poln urnik so včasih predstavljeni kot nekaj občudovanja vrednega. A EU-OSHA opozarja, da so prav slaba organizacija dela, previsoke zahteve, nejasne vloge in slabo socialno okolje med ključnimi psihosocialnimi tveganji za zdravje pri delu.

Povedano bolj neposredno: ni vsak stres problem, je pa problem, če delo od človeka stalno zahteva več, kot lahko dolgoročno zdrži brez posledic.

Kako se to pokaže v vsakdanjem življenju?

Največkrat ne kot ena velika stvar, ampak kot serija majhnih premikov.

Nekdo, ki je prej po službi še normalno funkcioniral, začne odpovedovati druženja. Nekdo, ki je prej dobro spal, ponoči premleva e-pošto in naloge za naslednji dan. Nekdo, ki je prej brez težav zbral misli, začne pozabljati osnovne stvari. Pisarniško delo, ki navzven ne deluje nevarno, lahko pomeni ure sedenja, premalo gibanja, stalne prekinitve, preveč zaslonov in občutek, da nikoli nisi zares končal.

Foto: Premišljevanje v postelji

Po drugi strani pa tudi fizično zahtevno delo ni nujno avtomatično bolj škodljivo. Če so odmori urejeni, pričakovanja realna in delovno okolje varno, je lahko vpliv bolj obvladljiv kot v na videz “udobni” pisarni, kjer človek mentalno ne izstopi iz službe niti doma.

To je pomembno, ker vprašanje ni samo, kaj delaš, ampak tudi kako je delo organizirano.

Ali drži, da bi moral vsak sam bolje obvladovati stres?

Do neke mere da, vendar le do neke mere. Posameznik lahko marsikaj izboljša: prepozna prve znake preobremenitve, bolj dosledno jemlje odmore, omeji dosegljivost izven delovnega časa, poišče pogovor ali strokovno pomoč. To je pomembno in koristno.

Vendar je preveč enostavno vse preložiti na posameznika. Če je dela stalno preveč, če so zahteve nerealne, če vodstvo ne komunicira jasno ali če v ekipi vlada pritisk brez podpore, težava ni več samo osebna. Slovenska zakonodaja na področju varnosti in zdravja pri delu izhaja prav iz tega načela: zdravje pri delu ni zgolj zasebna stvar zaposlenega, ampak tudi odgovornost delodajalca.

To je tudi dober popravek enega pogostega mita:
Mit: Če ti delo škodi, si premalo odporen.
Dejstvo: Odpornost pomaga, a slabi pogoji lahko škodijo tudi zelo sposobnim in vestnim ljudem.

Kaj je dober znak in kaj slab?

Bralcu pogosto najbolj pomaga, če stvar ni zapisana le abstraktno, ampak primerjalno.

Dober znak:
Po napornem obdobju pride umiritev. Počitek pomaga. Težave niso stalne. Človek ima občutek nadzora nad delom.

Slab znak:
Počitek ne pomaga več dovolj. Utrujenost je stalna. Delo vpliva na spanec, odnose, telo in razpoloženje. Občutek je, da si ves čas v pripravljenosti.

Takšna razlika je bolj uporabna kot splošni nasveti, ker človeku pomaga prepoznati, kje približno stoji.

Kaj to pomeni v Sloveniji?

V Sloveniji to vprašanje ni samo občutek zaposlenih, ampak tudi tema javnega zdravja in delovne zakonodaje. NIJZ že več let opozarja na pomen duševnega zdravja na delovnem mestu, država pa v smernicah za promocijo zdravja na delovnem mestu poudarja, da lahko delovno okolje na zdravje vpliva varovalno ali škodljivo. Evropska pravila o delovnem času pa jasno kažejo, da počitek, omejitve obremenitve in organizacija dela niso “udobje”, ampak del zaščite zdravja.

Foto: Stres na delovnem mestu

To je pomemben lokalni okvir: v Sloveniji in EU ni izhodišče to, da mora človek vse zdržati, ampak da mora biti delo organizirano tako, da zdravja ne ruši.

Kje je torej najbolj pošten odgovor?

Najbolj pošten odgovor je dvojni. Da, normalno je, da delo vpliva na zdravje, ker vpliva na skoraj vse dele vsakdana. Ni pa normalno, da človeka dolgoročno izčrpava, mu jemlje spanec, slabša počutje ali povzroča trajne telesne in duševne težave.

Ko vpliv dela ostane v mejah obvladljivega, govorimo o običajni delovni obremenitvi. Ko pa začne delo človeka lomiti, to ni več nekaj, kar bi moral preprosto sprejeti. To je znak, da so potrebne spremembe, v navadah, v organizaciji dela ali v delovnem okolju. In prav v tem je bistvo: ne sprašujemo se, ali delo vpliva, ampak ali vpliva na način, ki ga je še mogoče razumeti kot zdrav in vzdržen.

Pripravil: J.P.

Vir: WHO, NIJZ, EU-OSHA, GOV.SI, PISRS, EUR-Lex

The post Koliko utrujenosti po službi je še normalne? first appeared on NaDlani.si.