Koliko dolga je še “normalno” – in kje se tiho začne problem?

Dolg je še obvladljiv takrat, ko lahko redno plačujete obresti in glavnico, ne da bi pri tem ogrozili osnovne življenjske stroške ali morali vsak mesec “gasiti požar”. V praksi to pomeni, da so mesečne obveznosti dovolj nizke, da vam po plačilu kreditov ostane realna rezerva za hrano, bivanje, prevoz in nepredvidene stroške. Pri državah in podjetjih je logika enaka: dolg je vzdržen, če ga je mogoče servisirati tudi ob slabših scenarijih, brez izredne pomoči ali neplačila. IMF to pri javnem dolgu opiše kot sposobnost poravnave sedanjih in prihodnjih obveznosti brez izredne finančne pomoči ali defaulta.

Zakaj “višina dolga” sama po sebi ne pove dovolj?

Dve osebi z enakim kreditom sta lahko v povsem različnem položaju. Ključ ni samo vsota na pogodbi, temveč denarni tok: koliko obveznosti imate vsak mesec, kako stabilni so prihodki, kakšna je obrestna mera (fiksna ali spremenljiva) in koliko rezerve ostane po plačilih.

ECB pri merjenju “bremena dolga” izrecno poudari, da odplačevanje vključuje obresti in odplačilo glavnice, torej celotno mesečno obveznost, ne le obresti.

Foto: Denarni tok

Kdaj je dolg pri gospodinjstvu še obvladljiv?

Uporaben praktičen test je: če lahko dolg servisirate tudi, ko gre nekaj narobe (začasno nižji dohodek, višji stroški, okvara avtomobila), brez zamud pri plačilih in brez tega, da bi morali opustiti osnovne stroške.

V slovenskem okviru je pomembno, da Banka Slovenije pri makrobonitetnih pravilih določa najvišje dovoljeno razmerje DSTI (delež mesečnih obveznosti iz kredita glede na dohodek), ob sklenitvi nove kreditne pogodbe DSTI ne sme preseči 50 %.
To je zgornja varovalka, ne priporočilo za “udobno” zadolženost. Banka Slovenije v Poročilu o finančni stabilnosti navaja, da so potrošniki s potrošniškimi posojili v zadnjih dveh letih za poplačilo dolga namenili povprečno 28,4 % dohodka, potrošniki s stanovanjskimi posojili pa povprečno 34,4 % dohodka.
Takšni deleži so bližje temu, kar ljudje pogosto doživljajo kot še obvladljivo, ker ostane prostor za ostale stroške.

Kdaj DA (pogoste značilnosti obvladljivega dolga):

• obveznosti lahko plačujete brez zamud in brez “kredit na kredit”,
• po plačilu obveznosti ostane realen manevrski prostor,
• imate vsaj osnovno rezervo za nepredvidene stroške,
• tveganje obrestne mere je razumljivo (npr. fiksna mera ali jasen načrt, kaj ob dvigu obresti).

Kdaj NE (pogoste rdeče zastavice):

• dolg pokrivate z novimi posojili, limiti ali odlogi,
• že manjši šok (200–300 €) povzroči zamude,
• stroški dolga “pojedo” večino prostega dohodka,
• stalno žonglirate med položnicami.

Kaj če obrestne mere narastejo ali se iztekajo fiksne vezave?

Pri dolgih ročnostih je obrestno tveganje pogosto pomembnejše kot začetna višina obroka. Če imate spremenljivo obrestno mero ali se vam v kratkem izteče fiksna, je “obvladljiv” dolg tisti, ki ga lahko plačujete tudi pri slabšem scenariju (višji obrok), ne le pri današnjih pogojih.

To je tudi razlog, da regulativa in nadzor v EU poudarjata presojo kreditne sposobnosti in “affordability” pri odobravanju posojil. EBA smernice o odobravanju in spremljanju posojil izpostavljajo, da morajo banke imeti robustne standarde kreditiranja, vključno z oceno sposobnosti odplačevanja, da nova posojila ne postanejo problematična.

Ali drži, da je “maksimum, ki ga banka dovoli”, tudi varen maksimum?

Ne. To je pogost mit.

Mit: “Če banka odobri, je očitno varno.”
Dejstvo: Banka presoja skladnost s pravili in kreditno sposobnost, vi pa živite z realnimi stroški: najemnina, otroci, stroški prevoza, zdravje, sezonski izdatki. Zgornje meje (npr. DSTI 50 %) so varovalke za sistem in minimalni standard, ne nujno osebni “varni pas”.

Foto: Banke

Praktično: dva kreditojemalca z enakim DSTI sta lahko zelo različno ranljiva, če ima eden stabilno zaposlitev in rezervo, drugi pa nestalne prihodke in nič prihrankov.

Kako se “obvladljivost” ocenjuje pri državi in zakaj je to pomembno za ljudi?

Pri javnem dolgu se pogosto omenja razmerje dolga do BDP, vendar je resnični test spet servisiranje: ali država lahko plačuje obveznosti brez izredne pomoči ali defaulta. IMF to opredeli kot sposobnost poravnave vseh sedanjih in prihodnjih obveznosti brez izredne finančne pomoči ali neplačila.

V EU obstajajo referenčne vrednosti v pogodbah: 60 % dolga glede na BDP in 3 % proračunskega primanjkljaja.
To niso “naravni zakoni”, so pa okvir, ki vpliva na fiskalno politiko in posredno na ljudi (davki, investicije, javne storitve).

Ko javni dolg postane težko obvladljiv, so tipične posledice: višji stroški zadolževanja, varčevanje ali višji davki, manj manevrskega prostora ob krizi. Zato je razprava o obvladljivosti dolga v javnih financah tudi razprava o stabilnosti življenjskih pogojev.

Kaj lahko naredite, če niste več prepričani, da je dolg obvladljiv?

Najbolj koristno je, da dolg prevedete v tri jasna vprašanja:

1. Kolikšen delež prihodkov gre vsak mesec za obveznosti (obresti + glavnica)?
2. Kaj se zgodi, če se obrok poveča ali dohodek začasno pade?
3. Koliko rezerve imam, preden nastanejo zamude?

Če pri drugem vprašanju hitro pridete do “ne bi šlo”, je to znak, da problem ni “visok dolg” kot številka, ampak premajhen varnostni rob. V takih primerih ljudje običajno iščejo kombinacijo ukrepov: podaljšanje ročnosti (nižji obrok, višji skupni strošek), refinanciranje, zmanjšanje drugih obveznosti ali načrtno povečanje rezerve.

Pripravil: J.P.

Vir: IMF, ECB, Banka Slovenije, EBA, European Commission, OECD

The post Koliko dolga je še “normalno” – in kje se tiho začne problem? first appeared on NaDlani.si.