Kolesarjenje v Sloveniji jutri: priložnosti in izzivi novih poti

Kolesarjenje v Sloveniji že dolgo presega okvir klasične rekreacije. Ni več samo hobi športnih navdušencev, ampak postaja način življenja, eden od turističnih adutov in vedno bolj tudi del trajnostne mobilnosti. Od mestnih kolesarskih stez do gorskih poti se kolesarska kultura razvija hitro in raznoliko. V zadnjih letih pa v ospredje stopajo veliki infrastrukturni projekti, električna kolesa in vprašanje, kako uskladiti želje kolesarjev z varstvom narave ter prostorskim načrtovanjem.

Veliki projekti: od Bleda do Bohinja

Med najodmevnejšimi projekti je gotovo nova kolesarska pot med Bledom in Bohinjem. Gre za investicijo v vrednosti več kot 18 milijonov evrov, ki bo prinesla približno 13 kilometrov sodobno urejene in varne trase. Pomembna je ne le zaradi povezave dveh turistično izjemno privlačnih krajev, temveč tudi kot simbol spremembe – Slovenije, ki kolesarstvo vse bolj vidi kot strateško naložbo.

Slovenska turnokolesarska pot (STKP)

Poseben dragulj slovenske kolesarske zgodbe pa je Slovenska turnokolesarska pot (STKP). Ta ima približno 1.850 kilometrov in prepleta gorske vrhove, doline, vasi in kulturno dediščino. V letu 2024 je Planinska zveza Slovenije uredila kar 350 kilometrov trase, obnovila markacije na 80 kilometrih in dodala številne nove informativne table ter usmerjevalne znake. Gre za enega največjih domačih kolesarskih projektov, ki hkrati povezuje šport, turizem in promocijo podeželja.

Foto: Bled

Električna kolesa spreminjajo igro

Če je bilo pred nekaj leti kolesarjenje predvsem domena dobro pripravljenih posameznikov, so električna kolesa odprla vrata širšemu krogu ljudi. Na daljše ture se zdaj brez težav podajajo starejši, družine in tisti, ki nimajo vrhunske kondicije. To pomeni več obiskovalcev na podeželju, več prometa na poteh in posledično več priložnosti za gostinsko in nastanitveno ponudbo. Električna kolesa torej niso samo trend, ampak dejavnik, ki spreminja strukturo in dinamiko kolesarske kulture.

Kolesarski turizem in izzivi prihodnosti

Kolesarski turizem je eden najhitreje rastočih segmentov slovenskega turizma. Ponudba je raznolika: od ravnic ob Muri do zahtevnih gorskih prelazov. Toda turisti ne iščejo samo lepe poti, potrebujejo tudi:

• jasno označene trase,
• informacijske table,
• možnosti izposoje in servisiranja koles,
• kakovostno gostinsko ponudbo ob poteh.

Foto: Kolesarska steza Vir: Facebook

Velike investicije, kot je povezava Bled–Bohinj, pa odpirajo tudi vprašanja. Kdo bo skrbel za redno vzdrževanje? Kako visoki bodo stroški? In predvsem: kako zagotoviti, da nove poti ne bodo preveč obremenile občutljivih naravnih območij? Prav usklajevanje interesov med športniki, turisti, lokalnimi prebivalci in varuhi narave bo določilo prihodnost kolesarjenja pri nas.

Kolesarska Slovenija jutri

Slovenija ima vse pogoje, da postane ena vodilnih evropskih kolesarskih destinacij. Toda gradnja novih kilometrov asfaltiranih ali makadamskih poti ne bo dovolj. Potrebujemo premišljeno načrtovanje, povezovanje regij, digitalne rešitve, na primer aplikacije z zemljevidi in ažurnimi informacijami, ter trajnostni pristop, ki združuje rekreacijo, turizem in vsakodnevno mobilnost.

Čeprav je izzivov veliko, je smer jasna. Prihodnost Slovenije bo zapisana na dveh kolesih.

Pripravil: J.P.

Vir: PZS, KZS, IPoP, Pexels

The post Kolesarjenje v Sloveniji jutri: priložnosti in izzivi novih poti first appeared on NaDlani.si.